Jedro

Glede na to, da v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za prodajo ni bilo potrebno soglasje, temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji nepremičnin, navedenih v izreku sklepa in ki v naravi predstavljajo pisarniške prostore na K. v M. ter starega in rabljenega pohištva v njih, odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe, določilo izklicno ceno v višini 58.750,00 EUR in varščino v višini 5.875,00 EUR.

2. Proti navedenemu sklepu je pravočasno pritožbo zoper odločitev sodišča glede izklicne cene in varščine vložila upnica zaradi napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da bo za prodajo v sklepu navedenih nepremičnin določilo izklicno ceno 86.000,00 EUR in tej ceni ustrezno varščino. Podrejeno pa predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica v pritožbi navaja, da je kot ločitvena upnica sodišču sporočila, da se ne strinja s predlagano prodajo po ceni, ki jo je predlagal stečajni upravitelj in hkrati predlagala, da se v predlogu navedene nepremičnine prodajo po izklicni ceni 86.000,00 EUR. Ker je mnenje ali soglasje ločitvenega upnika predpostavka za prodajo premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico, kadar kupnina v predlagani višine zadošča za celotno poplačilo upnika, je sklep nepravilen, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo sporočila (mnenja) ločitvene upnice.

5. Posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, vsebuje 345. člen ZFPPIPP. V drugem odstavku določa, da mora v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, sodišče za sklep o prodaji poleg mnenja upniškega odbora po prvem odstavku 331. člena tega zakona pridobiti tudi mnenje ločitvenega upnika.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje je zahtevo za mnenje upniškega odbora ter ločitvenega upnika v zvezi s predlagano prodajo premoženja stečajnega dolžnika posredovalo upniškemu odboru ter ločitvenima upnikoma Republiki Sloveniji in A. d.d.. Republika Slovenija je s predlagano prodajo soglašala, pritožnica in upniški odbor pa sta podala negativno mnenje k predlogu stečajnega upravitelja ter predlagala, da se v predlogu navedeno premoženje proda po izklicni ceni 86.000,00 EUR. Višje sodišče ocenjuje, da je potrebno šteti, da je pritožnica z opisanim dejanjem sporočila svoje mnenje o predlagani prodaji in je tako podana procesna predpostavka za odločanje o prodaji (prva točka drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP). Ne glede na to pa je potrebno opozoriti, da bi morala ločitvena upnica svoje mnenje (še posebej v primeru, ko je to negativno) obrazložiti in navesti okoliščine, ki so po njeni oceni pomembne za odločitev o posameznem vprašanju in ki jih stečajni upravitelj pri pripravi predloga ni upošteval oziroma jih je upošteval napačno. Če namreč mnenja ne obrazloži, sodišče lahko pri odločanju upošteva le okoliščine, ki jih je v predlogu navedel upravitelj.

7. Glede na to, da iz cenitve izhaja, da znaša ocenjena likvidacijska vrednost 107.500,00 EUR in tako v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za prodajo ni bilo potrebno soglasje, temveč le mnenje ločitvene upnice (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP v zvezi s prvo točko drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP). Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje upničino mnenje obravnavalo, vendar je kljub temu v sklepu določilo izklicno ceno v skladu s predlogom upravitelja. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v zvezi z prodajo po novi, nižji izklicni ceni, prepričljivo obrazložilo s tem, ko je navedlo, da je pri določitvi izklicne cene upoštevalo okoliščine, v katerih se premoženje prodaja (stečajni postopek). Glede na to, da prodaja po višji ceni že dvakrat ni bila uspešna, je po oceni višjega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno določilo izklicno ceno v v sklepu navedeni višini.

8. Ker je višje sodišče pritožbene navedbe kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).