Jedro

Prvo sodišče se je po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem poteka meje, vpliva izdelane fasade in z ugotavljanjem oddaljenosti kovinske ograje od objektov pravdnih strank. V motenjskih sporih so tovrstna vprašanja povsem irelevantna, saj daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, medtem ko se pravica do posesti – in ravno s tem se je ukvarjalo sodišče – v motenjskih pravdah ne upošteva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Črnomlju je ugodilo tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti in toženca zavezalo k odstranitvi ograje, ki je bila 29. 9. 2014 postavljena na parc. št. 1/4, k. o. X (I. točka izreka). Obenem mu je naložilo povračilo tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 1.264,93 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obresti (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Poudarja, da je tožbeni zahtevek povsem nedoločen in neizvršljiv, zato bi ga moralo sodišče zavreči. Tožnik ni definiral dolžine in obsega kovinske ograje. Izvedenec je brez podatkov o debelini fasade zaključil, da kovinska ograja sega čez mejno črto v parc. št. 1/4; ta poseg pa varira od dveh do sedmih centimetrov glede na mejno črto. Izvedenec ni pojasnil, ali je bila pri izmerah upoštevana tudi širina fasade glede na dogovorjeni odmik 165 cm, slednjega je treba meriti od obdelane površine. Dejstvo je, da sta stranki sklenili dogovor o poteku meje in si za odmike objektov od meje dali ustrezna soglasja, česar sodišče ni upoštevalo. Upoštevati bi bilo treba odmik od dokončanega objekta, ne pa neobdelanega zidu, zato izmere napačno izkazujejo, da je toženec postavil ograjo na parc. št. 1/4, ki je v lasti tožnika. Tožnik je navajal, da je na delu parc. št. 1/4, kjer se sedaj nahaja ograja, čistil sneg in pometal, po menjavi strehe pa počistil vse do meje. V dokaz navedenega je predlagal zaslišanje prič – žene A. A. in sina B. B., vendar sodišče teh dokazov ni izvedlo. Prav tako ni zaslišalo predlaganih prič, ki jih je predlagal tožnik, in bi lahko izpovedale v zvezi s tožnikovo posestjo na spornem delu zemljišča. Pritožnik zatrjuje, da tožnik na spornem delu ni izvrševal posesti. Izpostavlja, da bi moralo sodišče upoštevati samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje, česar pa v obravnavanem primeru ni bilo mogoče ugotoviti. V konkretnem primeru je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, sklep pa ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zato toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo podal odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentacij, pravnim nadziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava je utemeljen. Sodišče je v nasprotju z določbo 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) upoštevalo pravico do posesti in se ni osredotočilo le na ugotavljanje zadnjega stanja posesti in nastalega motenja. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča prvo sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, kar narekuje razveljavitev izpodbijane odločbe.

6. Pritožbena zatrjevanja v zvezi z zavrženjem tožbe so neutemeljena. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožbeni zahtevek v zadostni meri določljiv in tudi izvršljiv. Tožencu nalaga, da s tožnikove parcele odstrani kovinsko ograjo, ki jo je postavil 29. 9. 2014. Iz spisne dokumentacije ni razvidno, da toženec ne bi vedel, katero ograjo mora odstraniti. Pa tudi predložene fotografije omogočajo zaključek, da so takšna pritožbena zatrjevanja toženca neutemeljena. Objekta pravdnih strank se nahajata precej blizu drug drugega, vmes je pohodna plošča in na njej le ena kovinska ograja, ki razmejuje nepremično premoženje pravdnih strank.

7. Prvo sodišče se je po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem poteka meje, vpliva izdelane fasade in z ugotavljanjem oddaljenosti kovinske ograje od objektov pravdnih strank. V motenjskih sporih so tovrstna vprašanja povsem irelevantna, saj daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, medtem ko se pravica do posesti – in ravno s tem se je ukvarjalo sodišče – v motenjskih pravdah ne upošteva.

8. Motenje posesti mora biti protipravno; posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ). To pomeni, da lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest, nikakor pa ne pravni posel. Zato je ukvarjanje z dogovorom pravdnih strank glede postavitve ograje za motenjski spor nepomembno.

9. Sodišče bi se moralo v motenjski pravdi ukvarjati z vprašanjem zadnjega stanja posesti, ne pa z ugotavljanjem poteka meje med nepremičninama ter razmikom med fasado in kovinsko ograjo. Z vprašanjem zadnjega stanja posesti se sodišče sploh ni ukvarjalo; navedlo je le zakonsko določbo, vendar brez vsakršnih razlogov, čeprav je tožnik v zvezi z zadnjim stanjem posesti podal trditveno podlago in predlagal zaslišanje prič.

10. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledične nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odsotnosti razlogov o zadnjem stanju posesti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče odločitev prvega sodišča v celoti razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku naj se prvo sodišče opredeli do zgoraj izpostavljenih nepravilnosti ter se osredotoči na ugotavljanje zadnjega posestnega stanja in zatrjevanega motenja.

11. Odločitev glede stroškov pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.