Jedro

Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe so nerelevantne pritiožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje v kakšnih okoliščinah je prišlo do storitve prekrška v času preizkusne dobe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi odločitve o sankcijah (4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbenih navedbah izraža obžalovanje za storjeni prekršek in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 27. 5. 2021, ki je začela teči 3. 6. 2021 in bi se iztekla 3. 6. 2022, storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 10. 2. 2022, ki je postal pravnomočen 19. 2. 2022, za prekršek storjen 10. 2. 2022 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da storilcu, ki v času preizkusne dobe stori hujši prekršek, sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 pa je hujši prekršek tisti prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je ob zgoraj povzetih ugotovitvah sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Iz povzete določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali ne, temveč je to dolžno storiti. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve nerelevantne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje v kakšnih okoliščinah je prišlo do storitve prekrška v času preizkusne dobe, ko je po uspešno zaključenem delu s prijateljem ob počitku zaužil tudi alkohol in se po končanem druženju odpravil domov, ker ni imel občutka, da je alkohol pretirano vplival nanj in se je fizično dobro počutil. Prav tako je nerelevantno pritožbeno izraženo obžalovanje za storjeni prekršek kot tudi pojasnjevanje, da mu je vozniško dovoljenje zelo pomembno zaradi prevoza otrok, pomoči starejšim družinskim članom ter opravljanja dela, ki večinoma poteka na terenu. Kljub izraženemu obžalovanju in dejstvu, da bodo za storilca zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedvomno nastopile določene neugodne posledice, pritožbeno sodišče izpodbijane odločitve ne more spremeniti, saj za to nima zakonske podlage.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.