Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je zvišal tožbeni zahtevek po tem, ko ga je toženec že pripoznal, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, ko spremembe tožbe ni dovolilo, saj se toženec s tem ni strinjal.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožnica sama trpi svoje pritožbene stroške.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo spremembo tožbe tožnice z dne 13.10.1998 (ni dovolilo spremembe tožbe).
Zoper ta sklep se pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa razveljavi oz.
spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku ugodi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom bisteno kršilo določbe postopka. Namreč tožnica je dne 14.10.1998 zvišala tožbeni zahtevek, istega dne pa je prejela vlogo tožene stranke, s katero le-ta pripoznava prvotni tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je o navedbah in zahtevkih obeh strank odločalo na obravnavi dne 23.10.1998. Tožnica je tožbeni zahtevek zvišala v skladu z določilom 1. odstavka 190. člena ZPP do konca glavne obravnave.
Tožena stranka je zvišanje tožbenega zahtevka prejela in do konca obravnave ni ugovarjala zvišanju zahtevka. Zato bi moralo sodišče prve stopnje o zvišanem tožbenem zahtevku meritorno odločati s sodbo.
Trditev sodišča prve stopnje, da tožnica ne more več po pripoznavi spreminjati tožbenega zahtevka, bi bila pravilna le v primeru, če bi sodišče o pripoznavi odločilo s sodbo izven glavne obravnave. Sodišče prve stopnje pa je izdalo sodbo na podlagi pripoznave po opravljeni glavni obravnavi dne 23.10.1998, zato bi moralo o zahtevku tožnice po spremenjeni tožbi odločati meritorno.
Tožena stranka se v svojem odgovoru na pritožbo tožnice strinja z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje in predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno. Pri tem pa navaja, da je tožnica zvišala tožbeni zahtevek, ko ga je tožena stranka že pripoznala. Tožena stranka je pripoznala zahtevek tožnice dne 8.10.1998, medtem ko je tožnica zvišala zahtevek dne 13.10.1998 oz.
vložila na sodišče 15.10.1998. Meni, da po priznanju dolga, tožnica ni mogla več spreminjati tožbenega zahtevka. Res pa je, da ni bila v tem primeru potrebna obranava dne 23.10.1998. Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77- 27/90), na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Poleg tega tudi ni zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odst. 354. člena ZPP, saj je le-ta podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo spremembe tožbe tožnice, saj na spremembo tožbe tožena stranka ni privolila v skladu z 2. odst. 190. člena ZPP, ker je predhodno že pripoznala tožničin zahtevek dne 8.10.1998 (list.št. 10). Pritožbeno sodišče zato soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da ni več možno spreminjati tožbe po pripoznavi dolga oz. po pripoznavi prvotnega tožbenega zahtevka. Ker je tožena stranka izven naroka za glavno obravnavo, ki pa je bil v tej zadevi že razpisan za dne 23.10.1998, s pismeno vlogo z dne 8.10.1998 pripoznala tožničin prvotni tožbeni zahtevek, ni moglo postopati sodišče prve stopnje po 3. odst. 312. člena ZPP, ampak je pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave na obravnavi dne 23.10.1998 v skladu s 1. odst. 331. člena ZPP, zato po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določbe postopka, ko z izpodbijanim sklepom ni dovolilo spremembe tožbe tožnice z dne 13.10.1998, kot to zmotno trdi pritožba. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje materialnopravno zakonit in pravilen. Iz navedenih razlogov torej niso utemeljeni tožničini pritožbeni razlogi.
Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in obenem sklenilo, da tožnica trpi sama svoje pritožbene stroške, ker s pritožbno ni uspela (154. člen v zvezi s 166. členom ZPP).
Določbe ZPP je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu z določilom 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I in 45/94-I).