Jedro

Teža dejanja, način storitve in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno ter osebne okoliščine obdolženca kažejo na realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponovil kakšno od kaznivih dejanj zoper življenje in telo, med njimi tudi najhujše.

Izrek

Pripor zoper obdolženega M. N. se iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša za en mesec, to je do 22. 6. 2015 do 6.10 ure.

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolženega M. N. je bila uvedena kazenska preiskava zaradi kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zoper obdolženca je bil dne 24. 12. 2014 odrejen pripor iz pripornega razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je bil dne 20. 1. 2015 iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljšan do 22. 3. 2015. Vrhovno sodišče je iz istega pripornega razloga obdolžencu pripor še dvakrat podaljšalo za en mesec.

2. Vrhovna državna tožilka je dne 14. 5. 2015 predlagala, da se obdolžencu iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti podaljša pripor še za en mesec. Meni, da je utemeljen sum podan, oziroma da se je z izvedenimi dokazi, zlasti izvedenskim mnenjem izvedenca balistične stroke, dejanska podlaga obstoja utemeljenega suma še utrdila, prav tako tudi meni, da je še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Državna tožilka predlog za podaljšanje pripora utemeljuje z navajanjem, da še ni odločeno o dokaznem predlogu obrambe za postavitev izvedenca kemijske stroke, da je specializirano državno tožilstvo prejelo poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe, ki vsebuje informacije, ki jih je potrebno preveriti z zaslišanjem najmanj dveh prič, zato predlaga, da Vrhovno sodišče pripor podaljša še za en mesec.

3. Zagovornik obdolženca v izjavi, podani na predlog okrožne državne tožilke, predlogu za podaljšanje pripora nasprotuje, ker meni, da niso podani razlogi za podaljšanje pripora, saj ni podan utemeljen sum, da je obdolženi storil dejanje, ki se mu očita, prav tako po njegovem mnenju tudi ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, zato predlaga, da Vrhovno sodišče predlog državne tožilke zavrne in pripor obdolžencu odpravi.

4. Preiskovalni sodnik je v pojasnilu na predlog okrožne državne tožilke navedel, da je mnenja, da je pripor zoper obdolženca potrebno podaljšati, da je narok za zaslišanje prič in obdolženca predviden za 21. 5. 2015 in da je potrebno odločiti o ponovnem predlogu zagovornika obdolženca za postavitev izvedenca kemijske stroke.

B.

5. Vrhovno sodišče sme pripor po poteku treh mesecev podaljšati še največ za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let (drugi odstavek 205. člena ZKP). Zoper obdolženca je v teku kazenska preiskava zaradi kaznivega dejanja po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, za tako dejanje je predpisana kazen zapora najmanj petnajst let in je tako formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece izpolnjen.

6. Pri presoji obstoja utemeljenega suma Vrhovno sodišče ugotavlja, da se od zadnjega podaljšanja pripora obdolžencu razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, navedeni v sklepu Vrhovnega sodišča II Kr 53384/2014 z dne 21. 4. 2015, niso spremenili. Poleg motiva in možnosti obdolženca, da je storil kaznivo dejanje, ki se mu očita, ga močno obremenjuje dejstvo, da so bili na njegovem telesu in oblačilih najdeni delci, ki nastanejo pri streljanju z orožjem in so enake sestave kot delci v tulcu, najdenem na kraju umora. Iz mnenja izvedenca balistične stroke izhaja, da je glede na položaj ob streljanju, glede na mehanizem nastanka karakterističnih delcev streljanja ter metodo analize najverjetnejši strelec v obravnavanem primeru prav obdolženec. Ob tem izvedenec tudi ugotavlja, da je kontaminacija z navedenimi karakterističnimi delci, ki nastanejo pri streljanju z orožjem, na način kakršnega je navedel obdolženec v svojo obrambo, praktično nemogoča. 7. V zvezi z vprašanjem obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil dejanje, ki se mu očita, Vrhovno sodišče še vedno tudi meni, da je potrebno upoštevati mnenje izvedenca za klinično psihologijo doc. dr. E. B. ter izpovedbo priče A. F. Docent dr. E. B. je ugotovil, da se obdolženec ni sprijaznil z izgubo službe, da ga to še vedno močno vznemirja in da so pri njem poleg razočaranja in depresivne naravnanosti prisotna tudi agresivna in maščevalna občutja (ki jih zaenkrat sicer še relativno dobro nadzira), goji pa jih predvsem do bivših sodelavcev na K1 Priča F. je izpovedala, da je obdolženec rekel, da bo vse „fental“ in pri tem navedel konkretna imena.

8. Navedene okoliščine tako ne le utemeljujejo sum, da je obdolženec umoril direktorja K1 J. K., ampak skupaj s težo dejanja, načinom storitve in okoliščinami, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in navedenimi osebnimi okoliščinami kažejo na realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponovil kakšno od kaznivih dejanj zoper življenje in telo, med njimi tudi najhujše. 9. Nevarnost ponovitve kaznivega dejanja v obravnavanem primeru je mogoče preprečiti oziroma varnost ljudi je glede na dosedanje ugotovitve o motivu storitve kasnejšega dejanja in osebnostne strukture obdolženca mogoče zagotoviti le z priporom, saj se ni mogoče zanašati, da bi spoštoval omejitve, na katerih temeljijo milejši ukrepi za zagotavljanje varnosti ljudi, odvzem prostosti pa je tudi glede na težo obravnavanega kaznivega dejanja sorazmeren posegu v obdolženčevo prostost. C.

10. Okrožna državna tožilka predlaga podaljšanje pripora za en mesec, s tem se strinja tudi preiskovalni sodnik. Glede na možnost, da bo odrejeno izvedenstvo kemijske stroke, predvideno pa je zaslišanje dveh prič in ob upoštevanju, da mora imeti državna tožilka v skladu z določbo 184. člena ZKP čas za odločitev, ali bo vložila v tej zadevi obtožnico, je Vrhovno sodišče ocenilo, da je predlog za podaljšanje pripora za en mesec utemeljen.