Jedro

Novelirana določba 141. člena ZIZ-E velja od 25. 11 2006 tudi za tiste primere, ko je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo novele. Določbe 65. člena ni mogoče obravnavati izolirano od ostalih prehodnih določb, iz njene vsebine pa jasno izhaja, da se nanaša prav na uveljavitev določb o informatizaciji izvršilnega postopka.

Obrazložitev

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je 8. 10. 2001 dovolilo izvršbo zoper dolžnika P. d.o.o. L., ki je bil med postopkom izbrisan iz sodnega registra. Po nadaljevanju postopka zoper njegovega pravnega naslednika je s sklepom z dne 16. 3. 2005 dovolilo izvršbo z novim sredstvom izvršbe – z rubežem denarnih sredstev na kateremkoli dolžnikovem računu. Sklep je 2. 11. 2007 (potem, ko rubež pri SKB banki d.d. Ljubljana ni bil uspešen) vročilo (še) Volksbank – Ljudski banki d.d. Ljubljana. Ta je sodišču 6. 11. 2007 sklep o izvršbi vrnila s pojasnilom, da ob prejemu na dolžnikovem računu ni bilo sredstev, v obdobju treh mesecev pred tem pa nanj ni bilo nobenih prilivov oziroma sredstev v vezavi. Sodišče je zato 12. 6. 2008 izvršbo z rubežem sredstev na računu dolžnika pri Volksbank – Ljudski banki d.d. ustavilo.

2. Sodišče druge stopnje je sklep o ustavitvi izvršbe potrdilo.

3. Zoper sklepa sodišč prve in druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja, da so bile v materialnopravnem in procesnem smislu zmotno uporabljene določbe 65. in 78.(1) člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-E) in 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Javni interes za izpodbijanje sklepov nižjih sodišč, katerih razveljavitev predlaga, je v zagotovitvi pravilne uporabe zgoraj navedenih zakonskih določb glede na čas uveljavitve ZIZ-E. 4. Upnica je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorila; predlagala je, naj ji Vrhovno sodišče ugodi. Le-to odgovora ni upoštevalo: vložila ga je sama, po določbi tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Pooblaščenka upnice je sicer predložila dokazilo o opravljenem pravniškem izpitu, a s tem hiba v postulacijski sposobnosti upnice v postopku z izrednim pravnim sredstvom ni bila sanirana: zahteva po odvetniškem zastopanju je opuščena le, če ima pravniški državni izpit stranka sama oziroma njen zakoniti zastopnik (četrti odstavek 86. člena ZPP); če je stranka, kot v konkretnem primeru upnica, pravna oseba, je njen zakoniti zastopnik poslovodja ali član uprave, ne pa pooblaščenec, zaposlen v pravni službi pravne osebe, čeprav ima opravljen pravniški državni izpit.(2)

5. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

6. Z novelo ZIZ–E je bil delno spremenjen 141. člen ZIZ(3). Po ureditvi pred in po noveli organizacija za plačilni promet opravi plačilo takoj, ko prejme sklep o izvršbi, če to ni mogoče, ker na dolžnikovem računu ni sredstev, pa sklep o izvršbi obdrži v evidenci zaradi (morebitnega) kasnejšega poplačila upnika. Rok zadržanja sklepa o izvršbi v evidenci, ki je obdobje čakanja na priliv ali sprostitev vezanih sredstev, je pred novelo ZIZ-E trajal eno leto(4), po noveli pa traja le tri mesece.(5) Izjema je z novelo predpisana za primere, ko ne le, da na dolžnikovem računu ni sredstev ob prejemu sklepa o izvršbi, pač pa ni bilo na računu nobenega priliva sredstev oziroma sredstev v vezavi najmanj tri mesece pred tem: v takem primeru sodišče, ko mu organizacija za plačilni promet sklep o izvršbi vrne, izvršbo ustavi.(6)

7. Obravnavani primer, ko se konkreten dejanski stan ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz tretjega odstavka (noveliranega) 143. člena ZIZ-E, je prav takšen: banka je sodišču sklep o izvršbi vrnila, ker takrat, ko ga je prejela, na dolžnikovem računu ni bilo sredstev in pred tem nad tri mesece nanj ni bilo nobenega priliva, sodišče pa je izvršbo ustavilo. Jedro spora je v vprašanju, ali je bilo glede na prehodne določbe ZIZ-E, ki jih dolžnik in nižji sodišči interpretirata različno od upnice in Vrhovnega državnega tožilstva, postopanje prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča pravilno.

8. Novela ZIZ- E velja od 25. 11. 2006. Ker je banka sklep o izvršbi prejela po tem datumu, sklep o ustavitvi izvršbe temelji na določbi (z novelo dodanega) drugega odstavka 141. člena ZIZ-E. Zahteva za varstvo zakonitosti zagovarja stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje postopati po nenoveliranih določbah ZIZ; to pomeni, da bi moralo sklep o izvršbi banki vrniti, banka pa bi ga morala obdržati v evidenci eno leto in upnico poplačati, če bi v tem času prišlo do priliva sredstev na dolžnikov račun. Tako stališče je napačno. Res je v prehodnih določbah, konkretno v 65. členu novele ZIZ-E določeno, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka 40. člena in tretjega odstavka 67. člena, nadaljujejo in končajo po določbah zakona, ki so veljale pred uveljavitvijo tega zakona. Toda novela 141. člena zakona ni edina novela (pomemben sklop sprememb se nanaša na informatizacijo izvršilnih postopkov, ukinjena je teritorialna pristojnost izvršiteljev, z namenom pospešitve faze opravljanja izvršbe so spremenjene še nekatere druge določbe in ne le 141. člen). Obseg sprememb zakona, ki se nanašajo na različne faze postopka (tako na fazo dovolitve kot na fazo opravljanja izvršbe) je onemogočil njihovo istočasno uveljavitev. Ta je zato predpisana z določbami 63. do 75. člena tako, da po splošni določbi 75. člena novela prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če gre za katero od izjem, ki so posebej določene (na primer v 64., 65., 66., 68. členu) in je posebej določen trenutek njihove uveljavitve (na primer vezan na izdajo posameznega podzakonskega akta). V konkretnem primeru, za razliko od situacije, ki jo ureja 65. člen, na katerega se sklicuje zahteva za varstvo zakonitosti, ne gre za katero od teh izjem, zato novelirana določba 141. člena ZIZ-E velja od 25.11.2006 tudi za tiste primere, ko je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo novele. Določbe 65. člena namreč ni mogoče obravnavati izolirano od ostalih prehodnih določb, iz njene vsebine pa jasno izhaja, da se nanaša uveljavitev določb o informatizaciji izvršilnega postopka, kot je v sklepih sodišč prve in druge stopnje pravilno poudarjeno.

9. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen v zvezi s 391. členom ZPP).

Op. št. (1): Novela ne obsega 78 členov; glede na kontekst ima zahteva očitno v mislih 75. člen.

Op. št. (2): Glej Galič, A., v: Lojze Ude in soavtorji, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, založba Uradni list in Gospodarski vestnik Založba, 1. knjiga, Ljubljana 2005, stran 368. Op. št. (3): Besedilo pred novelo:

(1) Organizacija za plačilni promet poravnava terjatve po vrstnem redu, kot je prejela sklepe o izvršbi. Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, ali če dolžnik zaradi vezave s sredstvi ne more razpolagati, obdrži organizacija za plačilni promet sklep v evidenci in opravi na podlagi njega poplačilo, ko sredstva prispejo na račun oziroma ko dolžnik pridobi pravico z njimi razpolagati.

(2) Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva oziroma so sredstva v vezavi, organizacija za plačilni promet vrne sklep o izvršbi sodišču, ki ga je izdalo.

(3) Organizacija za plačilni promet vodi posebno evidenco o vrstnem redu, po katerem je prejela sklepe o izvršbi. Upniku izda na njegovo zahtevo potrdilo, na katerem mestu je njegova terjatev.

(4) Organizacija za plačilni promet ne sme izvršiti dolžnikovega naloga, preden ni plačana terjatev po sklepu o izvršbi, razen če zakon določa drugače. Besedilo po noveli ZIZ-E:

(1) Organizacija za plačilni promet poravnava terjatve po vrstnem redu, kot je prejela sklepe o izvršbi. Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, ali če dolžnik zaradi vezave s sredstvi ne more razpolagati, obdrži organizacija za plačilni promet sklep v evidenci in opravi na podlagi njega poplačilo, ko sredstva prispejo na račun oziroma ko dolžnik pridobi pravico z njimi razpolagati.

(2) Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, pred prejemom sklepa pa najmanj tri mesece ni bilo nobenega priliva sredstev oziroma sredstev v vezavi, organizacija za plačilni promet vrne sklep o izvršbi takoj po prejemu sodišču, ki izvršbo ustavi.

(3) Če v treh mesecih po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva oziroma so sredstva v vezavi, organizacija za plačilni promet vrne sklep o izvršbi sodišču, ki ga je izdalo.

(4) Organizacija za plačilni promet vodi posebno evidenco o vrstnem redu, po katerem je prejela sklepe o izvršbi. Upniku izda na njegovo zahtevo potrdilo, na katerem mestu je njegova terjatev.

(5) Organizacija za plačilni promet ne sme izvršiti dolžnikovega naloga, preden ni plačana terjatev po sklepu o izvršbi, razen če zakon določa drugače. Op. št. (4): Drugi odstavek nenoveliranega 143. člena ZIZ.

Op. št. (5): Tretji odstavek noveliranega 143. člena ZIZ-E. Op. št. (6): Drugi odstavek noveliranega 143. člena ZIZ-E.