Jedro

Sodišče mora v primeru, ko delodajalec trdi, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je regresni zahtevek ZZZS omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec. ZZVZZ namreč ne ureja vprašanja vzročne zveze. Zato je treba ugovore v zvezi z deljeno odškodninsko odgovornostjo zaradi delovanja več vzrokov na nastanek škode presojati v skladu s splošnimi pravili OZ o deljeni odgovornosti.

Izrek

I. Pritožba zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrže. II. V preostalem delu se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 30.036,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2012 do plačila (I. točka izreka). V presežku, to je glede dela zakonskih zamudnih obresti, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki plača 779,80 EUR pravdnih stroškov s pripadki (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka "iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka Zakona o pravdnem postopku". Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba zoper II. točko izreka ni dovoljena, v preostalem delu pa je utemeljena.

5. Predpostavka za dovoljenost pritožbe je pravni interes stranke, ki se pritožuje. Tožena stranka se pritožuje tudi zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek glede zakonskih zamudnih obresti. Zavrnitev zahtevka za toženo stranko predstavlja uspeh. Zato njena pritožba zoper ta del sodbe ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP).

6. V skladu z določbo prvega odstavka 87. člena ZZVZZ ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

7. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka kršila predpise o zagotavljanju varnega proizvodnega delovnega procesa. Hkrati je zavzelo stališče, da je ugotavljanje soodgovornosti delavca za nastalo nezgodo pri delu lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke do delavca in da na obseg utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka ne vpliva (14. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Takšno stališče sodišča prve stopnje pa je materialnopravno zmotno.

8. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da mora sodišče v primeru, ko delodajalec trdi, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je regresni zahtevek ZZZS omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec (prim. odločbe VSRS III Ips 122/2011, III Ips 1/2014, III Ips 6/2013 in III Ips 97/2013). ZZVZZ namreč ne ureja vprašanja vzročne zveze. Zato je treba ugovore v zvezi z deljeno odškodninsko odgovornostjo zaradi delovanja več vzrokov na nastanek škode1 presojati v skladu s splošnimi pravili OZ o deljeni odgovornosti (171. člen OZ).

9. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje trditve tožene stranke glede prispevka njenega delavca k nastali škodi presoditi še po pravilih o deljeni odgovornosti. Do teh navedb se doslej zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodišče prve stopnje ni konkretno opredeljevalo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Te kršitve pritožbeno sodišče brez izvajanja dokazov samo ne more odpraviti, saj bi s tem pravno relevantna dejstva prvič ugotavljalo šele v pritožbenem postopku, s čimer bi strankama odvzelo pravico do pritožbe (355. člen ZPP in 25. člen Ustave RS).

10. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Prim. M. Končina Peternel, Deljena odgovornost, Pravosodni bilten 2/2012, str. 105 in nasl.