Up-150/98

6.1.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 6. januarja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 97/98-2 z dne 16. 4. 1998 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. St 1/93-801 z dne 11.11.1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče je v stečajnem postopku pritožniku naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o glavni razdelitvi stečajne mase. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da se je zoper sporni sklep pritožil le v delu, v katerem je sodišče zavrglo (pravilno: zavrnilo) njegov ugovor zoper osnutek glavne razdelitve, ne pa v delu, ki potrjuje glavno razdelitev stečajne mase. Meni, da so bila v postopku kršena procesna jamstva, da je stališče sodišča nezdružljivo s človekovimi pravicami in da je arbitrarno oz. samovoljno.

2.Odločitev sodišča o sodnih taksah je lahko ustavno relevantna z vidika ustavnih pravic do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave in do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu, vendar pa to ne pomeni, da bi Ustavno sodišče odločitev o odmeri ali oprostitvi sodnih taks presojalo z vidika zakonitosti. Odločitev sodišča glede sodnih taks bi Ustavno sodišče lahko razveljavilo le v primeru, če je bila sprejeta v postopku, v katerem so bila kršena ustavna procesna jamstva ali če odločitev sodišča temelji na z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za samovoljno oz. arbitrarno. Takšne kršitve pritožnik sicer pavšalno zatrjuje, vendar pa jih ne pojasni in tudi Ustavno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa takšnih kršitev ni ugotovilo. Pritožnik meni, da je odločitev sodišča očitno napačna, vendar pa se izkaže nasprotno: očitno neutemeljeno je stališče pritožnika, da ni šlo za pritožbo zoper sklep o glavni razdelitvi, pač pa le zoper zavrnitev njegovega ugovora na osnutek glavne razdelitve. Ugoditev njegovemu ugovoru zoper osnutek glavne razdelitve namreč ne bi imela nobenega smisla, če se ne bi obenem razveljavil tudi sklep o glavni razdelitvi; jasno je torej, da se ob odločanju o tem, ali je sodišče pred glavno razdelitvijo pravilno zavrnilo pritožnikov ugovor na osnutek razdelitve, odloča tudi o sklepu o glavni razdelitvi.

3.V zvezi s pritožnikovim predlogom, naj bi ga Ustavno sodišče pozvalo k dopolnitvi vloge in mu nakazalo objektivne okoliščine, na katere bi se moral sklicevati v ustavni pritožbi, je potrebno pojasniti, da takšno ravnanje Ustavnega sodišča ne bi bilo v skladu z ustavno zahtevo nepristranosti sodišča po 23. členu Ustave. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) v drugem odstavku 54. člena sicer določa, da Ustavno sodišče ustavno pritožbo vrne v popravo, vendar le kadar je ta formalno pomanjkljiva. V obravnavani zadevi pa je ustavna pritožba popolna, vsebuje vse navedbe in priloge v skladu s 53. členom ZUstS in jo je zato bilo mogoče vsebinsko preizkusiti; za vrnitev ustavne pritožbe v popravo zato ni bilo zakonite podlage.

4.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude