Jedro

Odločitev o odškodninski odgovornosti delodajalca (nasprotnega udeleženca) za škodo, ki je predlagatelju nastala zaradi ravnanja delavca nasprotnega udeleženca, v temeljne principe slovenskega pravnega reda ne posega. Ravno nasprotno - določbe o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, vsebuje tudi slovensko obligacijsko pravo (glej 147. člen OZ).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku 15 dni predlagatelju povrniti stroške postopka v višini

1.437,04

EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

Nasprotni udeleženec mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti predlagatelju stroške odgovora na pritožbo v višini

1.142,88

EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlagateljevemu predlogu za priznanje sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu opr. št. 25-P-3765/2010 z dne 21. 6. 2010, s katero je bilo nasprotni udeleženki naloženo plačilo 2.011.200,00 dinarjev z obrestmi in povračilo pravdnih stroškov predlagateljice v višini 220.424,00 dinarjev. Proti sklepu je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ga je senat sodišča prve stopnje zavrnil. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo tudi o pritožbi predlagatelja, s katero je v stroškovnem delu izpodbijal sklep z dne 22. 6. 2012. Sodišče prve stopnje je pritožbi predlagatelja ugodilo in nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo stroškov postopka, vključno s stroški pritožbe.

2. Nasprotni udeleženec proti izpodbijanemu sklepu vlaga pritožbo zaradi „bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve ustavnih pravic“. Predlaga da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zavrne priznanje sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu opr. št. 25-P-3765/2010 in nasprotnemu udeležencu povrne stroške postopka.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Slovenska sodišča v postopku priznanja sodnih odločb uporabljajo pravila Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/1999 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZMZPP), razen za tista razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi (4. člen ZMZPP). Ker predlagatelj v obravnavanem primeru zahteva priznanje sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče Republike Srbije, in ker med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo ni sklenjena bilateralna mednarodna pogodba, podlago za odločitev o priznanju sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu opr. št. 25-P-3765/2010 z dne 21. 6. 2010 predstavljajo določbe ZMZPP.

6. V pritožbenem stadiju delibacijskega postopka Vrhovno sodišče preizkusi pravilnost izpodbijane odločitve glede na navedbe nasprotnega udeleženca (pritožnika) v njegovem ugovoru zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe. V nasprotju z mnenjem pritožnika Vrhovno sodišče ugotavlja, da je nasprotni udeleženec na ugovorne očitke o nepristojnosti Gospodarskega sodišča v Beogradu, neobstoju vzajemnosti, krajevni nepristojnosti Okrožnega sodišča v Kopru in kršitvi pravice do izjave, ki jih je v pritožbi le dobesedno ponovil, že dobil (tako v procesnopravnem kot materialnopravnem pogledu) zadostne in pravilne odgovore. Vrhovno sodišče zato pritožnika napotuje na razloge iz 5. in 8.-10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7. V 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo tudi na ugovorni očitek o neupoštevanju učinkov priznanja sodbe beograjskega sodišča, ki naj bi bili v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije (100. člen ZMZPP). Nasprotni udeleženec v pritožbi ponovno poudarja, da „po pravu Republike Slovenije ni moč prenesti kazni enega subjekta na drugega skozi odškodninsko tožbo“, pri tem pa se ponovno sklicuje na sodbe okrožnih sodišč(1) in Višjega sodišča v Kopru(2), ki vse govorijo o odgovornosti več oseb za plačilo carinskega dolga in regresnem razmerju med temi osebami.

8. Javnega reda ZMZPP ne definira. Pravna doktrina in sodna praksa ga opredeljujeta kot mejo uporabe tujega prava oziroma kot inštitut, ki ščiti domači pravni red pred tujim pravom, ki bi bil v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli domačega prava. Temeljna pravna načela domačega prava in s tem posredno okvir javnega reda pa tvorijo pravne norme: ustavna načela, temeljna načela, ki izhajajo iz zakonov, temeljna načela pravnega reda Sveta Evrope, Evropske skupnosti in mednarodnih pogodb, sprejetih zaradi zagotovitve minimalnih standardov pravnega varstva, vse z omejitvijo, ki preprečuje izjalovitev inštituta priznanja tuje sodne odločbe. Torej ni vsak kogenten predpis del javnega reda, ampak je to le tisti, katerega kršitev bi ogrozila integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ter vitalni gospodarski in politični interes države.(3)

9. Odločitev o odškodninski odgovornosti delodajalca (nasprotnega udeleženca) za škodo, ki je predlagatelju nastala zaradi ravnanja delavca nasprotnega udeleženca, v temeljne principe slovenskega pravnega reda ne posega. Ravno nasprotno, kot je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, določbe o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, vsebuje tudi slovensko obligacijsko pravo (glej 147. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

10. Glede na navedeno pritožbene navedbe tudi v delu, ki se nanašajo na očitek nasprotovanja javnemu redu, niso utemeljene.

11. Ker razlogi, zaradi katerih je bila izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka sklepa, niso podani in prav tako v tem delu niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradi dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 111. členom ZMZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 30/1986 in 20/1988 )).

12. Vrhovno sodišče pa pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da je predlagatelj sklep z dne 22. 6. 2012 izpodbijal le glede zavrnitve predloga za povrnitev stroškov postopka. Zato je Vrhovno sodišče stroškovni del izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je pri odmeri pritožbenih stroškov predlagatelja kot vrednost izpodbijanega dela upoštevalo 1.261,96 EUR(4). Predlagatelju je skladno z veljavnim Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) priznalo nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom v višini 110,40 EUR (tar. št. 3210), materialne stroške v višini 8,00 EUR (tar. št. 6002) in 20 % DDV v višini 23,68 EUR in sodno takso za pritožbo v višini 33,00 EUR, skupaj 175,08 EUR. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti stroške postopka v višini 1.437,04 EUR.

13. Na očitek storjene absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP Vrhovnemu sodišču ni bilo potrebno odgovoriti, ker je pritožbi nasprotnega udeleženca v delu, ki se nanaša na stroške postopka, ugodilo in odločitev v tem delu spremenilo.

14. Na podlagi prvega odstavka 154. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da nasprotni udeleženec, ki je delno uspel samo glede odločitve o stroških postopka, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagatelju pa je skladno z ZOdvT dolžan povrniti 942,40 EUR za postopek s pravnim sredstvom (odgovor na pritožbo) z materialnimi stroški v višini 10,00 EUR in 20 % DDV v višini 190,48 EUR, vse skupaj 1.142,88 EUR.

Op. št. (1): Sodbe Okrožnega sodišča v Kopru P 465/2003 z dne 4. 5. 2006, P 788/2007 z dne 1. 2. 2008, Pg 194/2008 z dne 3. 6. 2009, Pg 431/2010 z dne 8. 9. 2010 in sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 215/2006 z dne 1. 4. 2009. Op. št. (2): Sodbe Višjega sodišča v Kopru I Cp 585/2004 z dne 14. 2. 2006, Cp 861/2008 z dne 17. 3. 2009 in Cpg 156/2011 z dne 8. 12. 2011. Op. št. (3): Sklep VS RS Cp 8/2012 z dne 23. 8. 2012. Op. št. (4): Predlagatelju priznani stroški za postopek s predlogom – nagrada za postopek s predlogom v višini 703,30 EUR (tar. št. 3100), stroški prevoda v znesku 315,00 EUR, materialni stroški v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002), 20% DDV v višini 207,66 EUR in sodna taksa za predlog v višini 16,00 EUR.