Jedro

Pritožnica ne more uspeti z navajanji glede (izvensodnih) dogovorov med pravdnima strankama v zvezi s pravdnimi stroški, ko je druga toženka ob podaji soglasja k umiku tožbe izrecno zahtevala povrnitev stroškov, katere je tudi konkretizirano opredelila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zaradi umika tožbe postopek proti drugi toženki X d.d. ustavi (I. točka izreka) in da je tožeča stranka dolžna drugi toženki poravnati pravdne stroške v višini 3.538,00 EUR, v roku 15 dni (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Pritožnica navaja, da se je druga toženka stroškom pravdnega postopka pisno odpovedala z dopisom z dne 12.4.2013, v katerem je navedeno, da druga toženka ne bo priglasila stroškov v primeru umika tožbe zoper njo pod pogojem, da bo med tožnico in prvo toženko sklenjena sodna poravnava v smislu, kot so potekali dogovori na zadnjem naroku. Navaja, da je bila sodna poravnava med tožnico in prvo toženko sklenjena, preden je tožnica umaknila tožbo zoper drugo toženko, kar bi slednja lahko vedela, ker je bilo to objavljeno na spletnih straneh AJPES. Drži, da določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določajo, da v primeru umika tožbe tožeča stranka nosi stroške postopka, vendar je bilo med strankama dogovorjeno, da druga toženka stroškov ne bo priglasila, zaradi česar je tožeča stranka dopis druge toženke štela kot odpoved zahtevku za povrnitev stroškov postopka. Meni, da je priglasitev stroškov s strani druge toženke v nasprotju z dogovorom in gre za kršitev načela poštenja in je v nasprotju z moralo.

3. Druga toženka je podala odgovor na pritožbo in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne in tožnici naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. Opozorila je, da ni bila obveščena o tem, da je bila sodna poravnava med tožnico in prvo toženko sklenjena ter da sodišče ne more odločati o stroških postopka, brez da bi predhodno odločalo o glavni stvari. Z očitki o nemoralnosti je šla tožnica predaleč, ko je sama opustila svojo dolžno ravnanje, to je obvestilo o sklenitvi sodne poravnave.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo upoštevaje določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (enako ugotavlja tudi pritožnica sama). Pritožnica ni navedla nobenih pravno relevantnih razlogov, ki bi govorili v prid temu, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju s citirano (ali katero drugo) določbo ZPP. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožba umaknjena in po priglasitvi stroškov s strani druge toženke, le-te pravilno naložilo v plačilo tožeči stranki. Pritožnica ne more uspeti z navajanji glede (izvensodnih) dogovorov med pravdnima strankama v zvezi s pravdnimi stroški, ko je druga toženka ob podaji soglasja k umiku tožbe izrecno zahtevala povrnitev stroškov, katere je tudi konkretizirano opredelila.

6. Skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP se je pritožbeno sodišče opredelilo le do navedb pritožnice, ki so odločilnega pomena.

7. Sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj pritožbeni razlogi niso podani, niti ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 365.čl. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. čl. ZPP).

8. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. čl. ZPP). V odgovoru na pritožbo druga toženka namreč ni podala nobenih pomembnih dejstev in naziranj, s katerimi bi pripomogla k rešitvi pritožbe.