Jedro

Kolektivna pogodba dejavnosti določa najdaljši čas trajanja poskusnega dela v odvisnosti od zahtevnosti dela: za dela, ki sodijo v V. skupino zahtevnosti, lahko poskusno delo traja največ dva meseca. Glede na to, da se je v pogodbi o zaposlitvi mogoče dogovoriti le za pravice, ki so za delavca ugodnejše, je bilo trimesečno poskusno delo nezakonito določeno. Iz tega razloga je nezakonita tudi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Izrek

Pritožbi tožnika se ugodi in se izpodbijani del sodbe (I. točka izreka) in sklepa (odločitev o stroških postopka tožnika – 2. odstavek izreka) spremenita tako, da se glasita: „I. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. 85/06 z dne 28.9.2006, ki jo je tožena stranka podala tožniku, je nezakonita.

Tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in na podlagi pogodbe o zaposlitvi št. 45/06 še traja, tako da ga je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo.

Tožena stranka je dolžna tožniku za čas od 1.10.2006 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi št. 45/06, ga prijaviti v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačati prispevke in davke od bruto zneska nadomestila plače, neto izračunani znesek nadomestila plače pa nakazati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakomesečnega zneska od 11. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v znesku 851,00 EUR v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila, pod izvršbo.“ Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku pritožbene stroške v znesku 206,56 EUR v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. 85/06 z dne 28.9.2006 in za ugotovitev, da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi št. 45/06 še traja, zaradi česar ga je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo, mu za čas od 1.10.2006 priznati vse pravice iz delovnega razmerja na podlagi navedene pogodbe o zaposlitvi, ga prijaviti v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačati prispevke in davke od bruto zneska plače (pravilno: nadomestila plače), neto izračunani znesek plače (nadomestila plače) pa nakazovati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v mesecu za pretekli mesec (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je dolžna tožena stranka tožniku plačati znesek 397,82 EUR neizplačanega dela regresa za letni dopust, od tega zneska obračunati in plačati dohodnino, neto znesek pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2006 dalje izplačati tožniku (II. točka izreka sodbe). S sklepom je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval priznanje pravice do dodatnih 10 dni letnega dopusta, in sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

Zoper zavrnilni del navedene sodbe – I. točko izreka (in posledično zoper odločitev o stroških postopka v 2. odstavku navedenega sklepa) se je iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani del sodbe razveljavi (pravilno: spremeni) in tožbenemu zahtevku ugodi. V pritožbi je navedel, da bi bilo potrebno pri presoji trajanja poskusnega dela uporabiti določbe kolektivne pogodbe, ki za dela V. skupine zahtevnosti poskusno delo omejujejo na dva meseca. To pomeni, da je tožnik poskusno delo opravil že 31.7.2006, zaradi česar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28.9.2006 nezakonita. Nadaljnja nezakonitost je v tem, da mu je tožena stranka poskusno delo odredila že pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ter da je komisija, pristojna za spremljanje tožnikovega dela, svojo oceno sprejela pred iztekom poskusnega dela. Za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka prekoračila zakonsko določen petnajstdnevni rok in tožniku nepravilno zaključila delovno razmerje šele po dnevu vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklepa (I. točka izreka sodbe ter 2. odstavek izreka sklepa) v mejah razlogov, ki jih je uveljavljal tožnik v pritožbi, pri tem pa je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje sicer ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, vendar je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo in neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo ter reparacijo.

Pravdni stranki sta 26.5.2006 sklenili pogodbo o zaposlitvi št. 45/06 za delovno mesto zdravstveni tehnik, za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom. Sodišče prve stopnje je pri presoji zakonitosti dogovorjenega poskusnega dela (zlasti glede trajanja poskusnega dela) zmotno izhajalo le iz 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02) in štelo, da določb Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (kolektivna pogodba dejavnosti; Ur. l. RS, št. 15/94 in nasl.) ni mogoče uporabiti. Opisano stališče ni skladno s dosedanjo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (na primer v sodbah opr. št. VIII Ips 134/2006 z dne 20.6.2006 in opr. št. VIII Ips 429/2006 z dne 27.2.2007), po kateri novi ZDR ni razveljavil v času njegove uveljavitve obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah, zato so jih delodajalci še vedno zavezani spoštovati – seveda le, v kolikor ne nasprotuje kogentnim določbam zakona (1. odstavek 7. člena ZDR) in v obsegu, v katerem so za delavce ugodnejše (2. odstavek istega člena ZDR).

V 2. odstavku 125. člena ZDR je določeno, da sme poskusno delo trajati največ šest mesecev in da se lahko podaljša za čas delavčeve začasne odsotnosti z dela. Kolektivna pogodba dejavnosti pa v 6. členu podrobneje določa najdaljši čas trajanja poskusnega dela v odvisnosti od zahtevnosti dela: za dela, ki sodijo v V. skupino zahtevnosti, lahko poskusno delo traja največ dva meseca. Upoštevaje navedeno in glede na to, da je ureditev v kolektivni pogodbi za delavca ugodnejša, sta dogovor, ki sta ga sklenili pravdni stranki s pogodbo o zaposlitvi št. 45/06 z dne 26.5.2006 o trimesečnem poskusnem delu in posledično sklep tožene stranke o podaljšanju poskusnega dela zaradi enomesečnega koriščenja letnega dopusta z dne 13.7.2006 nezakonita, saj v nasprotju s kolektivno pogodbo dejavnosti določata tožniku trimesečno (s podaljšanjem štirimesečno) poskusno delo. Glede na to, da se je skladno z 2. odstavkom 7. člena ZDR v pogodbi o zaposlitvi mogoče dogovoriti le za pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot izhajajo iz zakona oziroma kolektivne pogodbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo trimesečno poskusno delo v presojani zadevi nezakonito določeno. Iz tega razloga je nezakonita tudi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela po 4. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ki jo je tožena stranka podala dne 28.9.2006. Ker je sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti določitve poskusnega dela in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmotno uporabilo materialno pravo in neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in po določbi 4. točke 385. člena ZDR izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Preostalih pritožbenih navedb glede na določbo 1. odstavka 360. člena ZDR ni presojalo, saj za odločitev niso bistvenega pomena.

Zaradi spremembe izpodbijanega dela sodbe je pritožbeno sodišče po določbi 2. odstavka 165. člena ZPP ponovno odločalo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje ter odločitev sodišča prve stopnje spremenilo, saj je tožnik, ki je v sporu uspel, upravičen do povračila stroškov postopka. Tožniku je po določbah 1. odstavka 154. člena ZPP in 1. odstavka 155. člena ZPP ter v skladu z Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 67/03) priznalo 300 točk za sestavo tožbe, 225 točk za sestavo prve pripravljalne vloge, 300 točk za pristop na prvi narok za glavno obravnavo, 150 točk za drugi narok, 550 točk za trajanje obeh narokov (1 ura in 4,5 ure) in 20 točk materialnih stroškov, ne pa ostalih priglašenih stroškov, saj so ti že zajeti v priznani nagradi. Upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,459 EUR) znašajo utemeljeno priglašeni stroški postopka tožnika 709,16 EUR, skupaj z davkom na dodano vrednost (141,83 EUR) pa 851,00 EUR. Navedeni znesek mu je dolžna povrniti tožena stranka.

Odločitev o pritožbenih stroških prav tako temelji na določbi 2. odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 1. odstavkom 155. člena ZPP. Tožniku je pritožbeno sodišče priznalo 375 točk (172,13 EUR) za sestavo pritožbe oziroma skupaj z davkom na dodano vrednost (34,43 EUR) 206,56 EUR. Priznani znesek stroškov pritožbenega postopka mu je dolžna povrniti tožena stranka, saj je s pritožbo uspel.