Jedro

Zaradi neuporabe 300. člena ZPP in postopanja po 82. členu ZDSS-1, je z izpodbijano sodbo o odpravi drugostopenjske in delno prvostopenjske začasne odločbe ter vrnitve v ponovno upravno odločanje, prišlo do procesne kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na pravilnost in zakonitost ugoditvene kasatorne sodbe. Ker pritožbeno sodišče pomanjkljivosti in procesne kršitve ne more samo odpraviti, saj ni možna pravilna vsebinska presoja začasne višine starostne pokojnine, odmerjene z začasno odločbo, ne da bi bila sočasno presojana končna odmera višine sporne starostne pokojnine, je izpodbijano sodbo na temelju 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo drugostopenjsko odločbo št. zadeve ... z dne 23. 10. 2020 (1. tč. izreka), v 1. odstavku izreka prvostopenjske začasne odločbe št. ... z dne 22. 6. 2020 pa odpravilo znesek 1.915,04 EUR in v tem delu vrnilo zadevo v ponovno upravno odločanje (2. tč. izreka). Tožencu je odredilo, da v 30-ih dneh od pravnomočnosti sodbe na novo odloči o višini starostne pokojnine in tožniku morebitno razliko v mesečnem znesku pokojnine, priznane z začasno odločbo z dne 22. 6. 2020 in z novo odločbo, nakaže v 15-ih dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega zneska razlike v plačilo do plačila (3. tč. izreka). Izreklo je, da toženec nosi celotne stroške postopka (4. tč. izreka).

2. Pritožuje se toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo ali razveljavitev sodbe in zavrženje tožbe ali zavrnitev zahtevka oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču v novo sojenje zaradi združitve zadev opr. št. XI Ps 970/2020 in opr. št. XI Ps 20/2021 v skupno obravnavanje.

Ob izdaji sodbe začasna odločba z dne 22. 6. 2020 in drugostopenjska z dne 23. 10. 2020 več nista obstajali, saj sta bili nadomeščeni z odločbo o dokončni odmeri pokojnine z dne 9. 11. 2020, potrjene z odločbo z dne 7. 12. 2020, ki je predmet socialnega spora pod opr. št. XI Ps 20/2021. Ni mogoč poseg sodišča v začasno odločbo, ki več ne obstaja. Tožba od izdaje odločbe o dokončni odmeri ni več dopustna in bi jo sodišče glede na 63. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih1 (ZDSS-1) moralo zavreči. Pravice, obveznosti in pravne koristi lahko tožnik uveljavlja v zadevi opr. št. XI 20/2021. Sklicuje se na sodbo opr. št. Psp 300/2011 z dne 15. 9. 2011, ko je bila tožba zavržena ker začasna odločba več ni obstajala, ni imela pravnih posledic, pravni interes za tožbo pa je bil izkazan do izdaje odločbe o dokončni odmeri.

Iz previdnosti, v kolikor sodba ne bo spremenjena in tožba zavržena ali tožbeni zahtevek zavrnjen oz. sodba razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje, zaradi skupnega obravnavanja z zadevo opr. št. XI Ps 20/2021 navaja, da je bila začasna odmera zaradi neobstoječih valorizacijskih količnikov opravljena na način, kot bi bilo upravičenje uveljavljano v letu 2019. Ker je začasna odločba nadomeščena z odločbo o dokončni odmeri, je odpadel pravni interes za obravnavanje tudi tega vprašanja.

Glede 3. točke izreka sodbe opozarja, da je že na podlagi sodnega spisa mogoče oceniti, da ni nobene razlike, ki bi jo bilo potrebno izplačati v zvezi z začasno odločbo. Z odločbo o dokončni odmeri je bila pokojnina odmerjena v višini 54,72 % od pokojninske osnove in izplačano 1.958,71 EUR pokojnine na mesec. Razlika med končno odločbo in začasno je znašala 196,51 EUR in bila izplačana 20. 11. 2020. 3. Tožnik v pisnih odgovorih prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopenjske sodbe. Strinja se, da bi sodišče zadevo lahko združilo z zadevo opr. št. XI Ps 20/2021, vendar nezdružitev naj ne bi vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe, saj odločba o končni odmeri pokojnine ni pravnomočna. Ni utemeljena trditev, da začasna odločba ne obstaja. Med drugim obširno opisuje dopolnjeno skupno pokojninsko dobo pri slovenskem in tujem nosilcu zavarovanja, ki presega 47 let. Zaradi daljšega ostajanja v zavarovanju je upravičen do dodatnega odmernega % ter odmere starostne pokojnine v višini 82,98 % glede na 2. odstavek 125. člena ZPIZ-2G. Tudi, če se za samostojno starostno pokojnino v Sloveniji upošteva 37 let, 2 meseca in 10 dni pokojninske dobe, je ostal v zavarovanju po izpolnitvi pogojev še 6 let in 7 mesecev, zato bi moral skupni odmerni % znašati 69,03 %, odmerjena pokojnina od najvišje pokojninske osnove pa 2.470,94 EUR.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V zadevi gre za spor v zvezi z izpodbojno tožbo zoper odločbo z dne 23. 10. 2020 o zavrnjeni pritožbi zoper začasno odločbo z dne 22. 6. 2020, s katero je tožniku priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 1.915,04 EUR mesečno od 16. 6. 2020 dalje. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da bo izdana dokončna odmerna odločba, ko bodo znani valorizacijski količniki za preračun osnov iz prejšnjih let na raven povprečne plače, izplačane za 2019 in tedaj upoštevana tudi novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2 G), ki spreminja odstotke za odmero pokojnine.

6. Izdaja začasnega posamičnega upravnega akta ima podlago v Zakonu o splošnem upravnem postopku3 (ZUP), ki se glede na 11. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2) uporablja v postopku uveljavljanja pravic iz obveznega pokojninsko invalidskega zavarovanja. Začasna odločba se v skladu s 221. členom ZUP-a izda, če je v okoliščinah primera neogibno potrebno odločiti pred koncem postopka in se z njo začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerje na podlagi podatkov, ki obstajajo ob njeni izdaji. Na odločbi mora biti izrecno zavedeno, da je začasna (1. odstavek). Z odločbo, ki se izda o glavni stvari po končanem postopku, se razveljavi začasna odločba (3. odstavek). Začasna odločba se glede pravnih sredstev in izvršbe šteje za samostojno odločbo (3. odstavek).

7. V pritožbi toženec sicer pravilno opozarja, da je 9. 11. 2020 izdal odločbo, s katero je dokončno priznal in odmeril starostno pokojnino od 16. 6. 2020 dalje in izrekel, da se z njo nadomesti v tem socialnem sporu izpodbijano začasno odločbo z dne 22. 6. 2020. Vendar pa izrečena nadomestitev ne pomeni, da je začasna odločba de facto prenehala veljati in obstajati. Takšen pravni učinek bi nastopil, če bi odločba o dokončni odmeri pokojninske dajatve z dne 9. 11. 2020 bila že pravnomočna. Le v tem primeru bi bilo potrebno šteti, da je pravni interes za nadaljevanje socialnega spora v zvezi z začasno odločbo odpadel in bi bilo potrebno tožbo zavreči, kot je bilo storjeno v zadevi Psp 300/2011 z dne 15. 11. 2011. Na navedeni judikat se zato toženi zavod ne more uspešno sklicevati, saj ne gre za identičen dejanski procesni stan.

8. Iz listin sodnega spisa namreč izhaja, da je pod opr. št. XI Ps 20/2021 voden sodno socialni spor zoper dokončno odločbo z dne 7. 12. 2020 in prvostopenjsko odločbo z dne 9. 11. 2020, s katero je dokončno odmerjena starostna pokojnina in izrečeno, da se z njo nadomesti začasna odločba z dne 22. 6. 2020, ki je predmet tega sodno socialnega spora. Iz sodnega spisa je razvidno, da sta obe stranki v pisnih vlogah in na obravnavi 30. 8. 2021 predlagali združitev v skupno obravnavanje predmetne zadeve z zadevo XI Ps 20/2021, sklicujoč se na 300. člen ZPP, vendar sodišče predlogu ni sledilo s pojasnilom, da s tem ne bi pospešilo obravnavanja in zaključka zadeve ter zmanjšanja stroškov postopka (list. št. 34).

Čeprav glede na sodno prakso5 sodišče po 300. členu ZPP na predlog strank k združitvi zadev v skupno obravnavanje ni vezano, saj gre za vprašanje formalno procesnega vodstva, pa v okoliščinah konkretnega primera skupno obravnavanje narekuje že sam predmet spora, in sicer višina starostne pokojnine, ki je lahko zakonito rešen le na en način. V okoliščinah obravnavanega primera ni mogoče soglašati niti s stališčem, da združitev ne bi pospešila končne razsoje zadeve o sporni višini starostne pokojnine in zmanjšala stroške dveh ločeno vodenih sodnih postopkov o istem predmetu spora. Nenazadnje je tožnik v vlogi dne 6. 5. 2021 (list. št. 24) celo opozoril, da je z vidika racionalnosti in ekonomičnosti postopka ter preprečitve morebitnega nasprotja v odločitvah, potrebno oba postopka združiti v skupno obravnavanje in odločanje. Iz navedenih razlogov in še zlasti celovite rešitve obeh zadev, ki glede končne odmere višine starostne pokojnine ne smeta izpasti različno, je pritožba tožene stranke utemeljena.

9. Zaradi neuporabe 300. člena ZPP in postopanja po 82. členu ZDSS-1, je z izpodbijano sodbo o odpravi drugostopenjske in delno prvostopenjske začasne odločbe ter vrnitve v ponovno upravno odločanje, prišlo do procesne kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na pravilnost in zakonitost ugoditvene kasatorne sodbe. Ker pritožbeno sodišče pomanjkljivosti in procesne kršitve ne more samo odpraviti, saj ni možna pravilna vsebinska presoja začasne višine starostne pokojnine, odmerjene z začasno odločbo, ne da bi bila sočasno presojana končna odmera višine sporne starostne pokojnine, je izpodbijano sodbo na temelju 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

10. V ponovljenem postopku bo potrebno slediti dejanskim, materialnim in procesnim usmeritvam iz te sodne odločbe. Predmetno zadevo bo potrebno združiti z zadevo opr. št. XI Ps 20/2021 v skupno obravnavanje. Sočasno bo potrebno presoditi pravilnost ter zakonitost začasnih in končnih posamičnih upravnih aktov, posledično utemeljenost ali neutemeljenost vtoževane višje starostne pokojnine, vključno z zahtevanim izplačilom razlike ter akcesornimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Do drugih pritožbenih navedb, niti obširnih izvajanj v odgovoru na pritožbo se pritožbeno sodišče glede na 360. člen ZPP ni opredeljevalo, ker ob razveljavljeni prvostopenjski sodbi za vsebinsko presojo sporne višine starostne pokojnine v tej fazi postopka še niso odločilne.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 75/2019. 3 Ur. l. RS, št. 88/1999 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Npr. sodba Cpg 372/2012 itd.