Jedro

Organ za BPP je sicer odločitev nepravilno opiral na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ter zavrnitev prošnje utemeljeval s tem, da od vložitve prošnje 12. 2. 2014 do zaključka zadeve R 10/2014 (s sklepom z dne 14. 2. 2014) niso nastali nobeni stroški več in da enako velja za zadevo P 14/2010, ki je bila zaključena že s sklepom z dne 27. 5. 2013. Vendar pa iz navedenih njegovih zaključkov izhaja smiselno enak sklep, da se namreč prošnja za BPP nanaša na zaključeno zadevo, za katero bi bilo dodeljevati BPP nerazumno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 12. 2. 2014. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik 12. 2. 2014 vložil prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v zadevi nadaljevanja postopka na Okrajnem sodišču v Krškem P 14/2010 na podlagi njegove vloge, vložene na sodišče 29. 1. 2014. Ker prošnja za BPP ni bila obrazložena, niti ni imela prilog, je organ za BPP vpogledal v spis zadeve P 14/2010 in ugotovil, da je pravnomočno zaključena s sklepom o ustavitvi postopka z dne 27. 5. 2013, ker je tožnik umaknil tožbeni zahtevek. Organ je vpogledal tudi v spis v zadevi R 10/2014, pod katero je sodišče vpisalo tožnikovo vlogo z dne 14. 1. 2014, vloženo 29. 1. 2014, ter ugotovil, da je tudi ta zadeva zaključena, in sicer s sklepom z dne 14. 2. 2014, ki ga je sodišče izdalo, ker je bila vloga z dne 14. 1. 2014, naslovljena kot tožba, ki jo je sodišče prejelo 29. 1. 2014, nepopolna. Dodelitev BPP v zadnje navedeni zadevi bi bila po mnenju organa za BPP v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj bi bilo možno priznati le stroške postopka, nastale po 13. 2. 2014 in do 14. 2. 2014, ko je bil postopek končan, v tem času pa niso nastali nobeni stroški postopka. Glede na to je organ tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil. Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in zaradi kršitev človekovih pravic iz 2., 14., 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo organa za BPP odpravi ter zadevo vrne temu organu v nov postopek ali pa odločitev v izpodbijani odločbi spremeni tako, da njegovi prošnji za BPP v celoti ugodi. Prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse.

Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se zavrne tožnikovo prošnjo za BPP, vloženo dne 12. 2. 2014, za zastopanje v zadevi nadaljevanja postopka na Okrajnem sodišču v Krškem P 14/2010, na podlagi tožnikove vloge z dne 14. 1. 2014, naslovljene kot tožba in vložene pri navedenem sodišču dne 29. 1. 2014. Iz spisne dokumentacije in izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP v zvezi s tožnikovo prošnjo (ker razumljivih in popolnih podatkov o tem, za kakšno nadaljevanje postopka v zvezi z zadevo P 14/2010 naj bi šlo, prošnja ni vsebovala, niti jih ni navedel tožnik, kot izhaja iz zapisnika z dne 12. 2. 2014, ko je bil zaslišan zaradi ugotovitve relevantnih dejstev v zvezi s prošnjo za BPP) vpogledal v vpisnika P in R Okrajnega sodišča v Krškem. Glede zadeve P 14/2010 je ugotovil, da je končana s sklepom o ustavitvi postopka, ki je bil izdan na podlagi tožnikovega umika tožbenega zahtevka. Glede tožbe, za katero je tožnik v prošnji za BPP navajal, da jo je vložil kot prava neuka oseba ter da bi jo bilo potrebno popraviti, pa je organ ugotovil, da je vpisana pod opr. št. R 10/2014 ter da jo je sodišče s sklepom z dne 14. 2. 2014 že zavrglo kot nepopolno vlogo (po tem ko tožnik ni odpravil pomanjkljivosti, kot ga je sodišče pozvalo). Tako s strani organa ugotovljeno dejansko stanje, torej o že zaključenih postopkih, in ki mu tožnik niti ne ugovarja, pa tudi po presoji sodišča ne daje podlage za oceno, da se prošnja za BPP nanaša na zadevo, za katero bi bilo BPP razumno dodeliti; da zadeva ni očitno nerazumna, pa je po prvem odstavku 24. člena ZBPP eden od pogojev, ki mora biti izpolnjen, da je prošnji za BPP mogoče ugoditi. Zato je po presoji sodišča organ za BPP tožnikovo prošnjo za BPP utemeljeno zavrnil. Organ je sicer odločitev nepravilno opiral na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ter zavrnitev prošnje utemeljeval s tem, da od vložitve prošnje 12. 2. 2014 do zaključka zadeve R 10/2014 (s sklepom z dne 14. 2. 2014) niso nastali nobeni stroški več in da enako velja za zadevo P 14/2010, ki je bila zaključena že s sklepom z dne 27. 5. 2013. Vendar pa iz navedenih njegovih zaključkov izhaja smiselno enak sklep, do katerega je prišlo, kot že navedeno, sodišče, da se namreč prošnja za BPP nanaša na zaključeno zadevo, za katero bi bilo dodeljevati BPP nerazumno. Drugi odstavek 11. člena ZBPP, na katerega je odločitev opiral organ, pa sicer zgolj določa, katere stroške sodnega postopka BPP obsega, kadar se dodeli (kar pomeni, da mora biti poprej ugotovljeno, da so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji), in sicer da so to le tisti, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za BPP in se nanašajo na dejanja pravne pomoči, ki do tega dneva še niso bila opravljena.

Kot je sodišče že navedlo, je presodilo, da je izpodbijana odločba po zakonu utemeljena, vendar iz drugega razloga, kot je naveden v odločbi. Taka presoja pa narekuje zavrnitev tožbe (tretja alinea drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožnik v tožbi sicer ugovarja, da je organ kršil materialni zakon in pravila postopka ter da je z izpodbijano odločbo poseženo v njegove ustavne pravice iz 2., 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Vendar v tožbi, ne glede na njeno obširnost (v tožbi tožnik v pretežnem povzema potek sodnih in upravnih postopkov, v katerih je (bil) udeležen ter drugih postopkov za dodelitev BPP, kar pa za obravnavano zadevo niso pravno relevantne navedbe), tožbenih navedb o očitanih kršitvah Ustave in zakona tožnik ne obrazloži. Na splošni ravni podane ugovore je tako sodišče moglo preizkusiti le v okviru uradnega preizkusa pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava; pri tem pa, kot že navedeno, nepravilnosti, razen nepravilnega sklicevanja na drugi odstavek 11. člena ZBPP namesto na prvi odstavek 24. člena tega zakona, ni našlo (slednje pa, kot že navedeno, ni razlog za ugoditev tožbi). Presoja, da je izpodbijana odločba po zakonu utemeljena ter da organ v postopku za njeno izdajo ni kršil pravil postopka, pa sodišču daje podlago tudi za zaključek, da organ z izpodbijano odločbo ni nedopustno posegel v tožnikove ustavne pravice.

O tožnikovi prošnji za taksno oprostitev pa sodišče kot nepotrebno ni odločalo, saj so zadeve odločanja o dodelitvi BPP že po Zakonu o sodnih taksah plačila sodne takse oproščene (četrti odstavek 10. člena).