Jedro

Tožeča stranka bi morala pred ali med pravdo naročiti oziroma predlagati izdelavo elaborata parcelacije in nato tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bilo jasno, na kateri parceli, razvidni iz elaborata, tožnica zatrjuje lastninsko pravico. Predmet lastninske pravice na nepremičnini je namreč (lahko le) parcela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke za ugotovitev, da je lastnica severnega dela parc. št. 704, k. o. X, do označene meje, in za naložitev toženi stranki, da pri Geodetski upravi RS (GURS) naroči odmero dela zemljišča ter tožeči stranki izstaviti listino, na podlagi katere bi bil mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na novonastali parceli.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Iz sklepa naj ne bi jasno izhajalo, kaj pomeni izraz „ustrezno“ v povezavi s tožbenim zahtevkom, saj je tožbeni zahtevek, kot ga je postavila tožeča stranka, določen in izvršljiv. Po zahtevku naj bi bila tožena stranka dolžna pri GURS naročiti odmero dela zemljišča od svojega dela iste parcele. Če sodišče meni, da je treba parcelacijo zahtevati v sodnem postopku, to ne pomeni samo v pravdi, saj je mogoče to zahtevati tudi kasneje v izvršilnem postopku. Iz sklepa ni jasno, kaj še bi mogla tožeča stranka storiti glede dokaza z izvedencem. Na naroku 19. 01. 2012 je sodišče tožečo stranko pozvalo, da svoj dokazni predlog substancira, pri čemer ni jasno, kaj naj bi ta izraz pomenil. Poleg tega je sodišče spregledalo, da naloge izvedencu ne določajo stranke, ampak sodišče s svojim sklepom o imenovanju izvedenca. Izdelava elaborata za zemljiški kataster ni dokazovanje, ampak je elaborat del sodbe in torej rezultat dokazovanja. Zato mora zanj poskrbeti sodišče, ki mora sestaviti in izdelati sodbo, in ne stranke, ki so dolžne predlagati dokaze. Odločanje o tem, če za izdelavo sodbe sodišče potrebuje izvedenca, je v domeni sodišča in ne strank. Poleg tega je sodišče v nepravdnem postopku že postavilo izvedenca z nalogo izdelave elaborata.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialnopravne določbe zemljiškoknjižnega prava ter zakonske določbe o evidentiranju nepremičnin, ter na podlagi procesnih določil pravdnega postopka tožbo pravilno zavrglo.

5. Tožnica zahteva ugotovitev, da je lastnica parcele št. 704, k. o. X, ki sega do opisane meje (ki na jugu poteka po črti, ki je na skici sodnega izvedenca V. P. z dne 13. 07. 2009 označena z zeleno črtkano črto in se na zahodni strani začne pri mejniku, ki predstavlja mejo med parcelami št. 704, 705 707/1 in 708/1, vse k. o. X, in poteka vse do točke na vzhodnem delu spornega zemljišča, kjer se zelena črtkana črta na skici prelomi proti severu, meja pa se od te točke nadaljuje po črti, ki je na navedeni skici zarisana z rdečo črtkano črto v smeri proti mejniku med parcelama št. 704 in 703, obe k. o. X, do sredine kotanje, ki je približno pet metrov pred navedenim mejnikom, od tu pa se v ravni črti nadaljuje do mejnika med parcelami št. 704, 705 in 703, k. o. X).

6. Tak zahtevek pa ni določen, čeprav je lahko strankama jasno, kaj v naravi obsega sporno zemljišče. Predmet lastninske pravice na nepremičnini je namreč (lahko le) parcela. Ugotovitev lastninske pravice in ureditev meje v sodnem postopku sta pogojevani z delitvijo parcele oziroma spremembo v temeljni evidenci nepremičnin, t.j. zemljiškem katastru, na podlagi česar je mogoč tudi vpis v zemljiško knjigo. (1) Spremembo v zemljiškem katastru GURS v upravnem postopku evidentira na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bilo odločeno v sporu o pridobitvi lastninske pravice na delu parcele, in ki ji mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, katerega med sodnim postopkom izdela izvedenec geodetske stroke (1. odst. 8. čl. Zakona o evidentiranju nepremičnin; ZEN). Elaborat vsebuje predlog oblikovanja novih parcel z navedbo rezerviranih parcelnih številk, o katerem bo nato odločala GURS v upravnem postopku in predstavlja strokovno podlago za izvedbo postopka evidentiranja parcelacije. Če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa, mora ta elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta (6. odst. 48. čl. ZEN). Tudi do vpisa v zemljiško knjigo lahko pride le v primeru, če zahtevek oziroma izrek sodbe vsebuje vse podatke, ki omogočajo vpis. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v 5. točki 3. člena določa da je oznaka katastrske občine in parcelne številke, kot je vpisana v zemljiškem katastru, identifikacijski znak nepremičnine, ki je predmet pravic in pravnih dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. 31. člen ZZK-1 nadalje določa vsebino listine, ki je podlaga za vpis in v kateri mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom.

7. Tožnica bi zato morala tožbeni zahtevek ustrezno opredeliti in namesto provizoričnih oznak poteka meje parcele št. 704, k. o. X navesti (rezervirano) parcelno številko nepremičnine. Tožba torej v tem delu ni obsegala določnega zahtevka glede glavne stvari (1. odst. 180. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s 108. čl. ZPP in od tožnice celo dvakrat zahtevalo, da tožbo ustrezno dopolni, vendar tožnica tudi z vlogo dne 30. 01. 2012 tega ni storila. Tožnica bi morala pred ali med pravdo naročiti oziroma predlagati izdelavo elaborata parcelacije in nato tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bilo jasno, na kateri parceli, razvidni iz elaborata, tožnica zatrjuje lastninsko pravico. Obrazložitev sodišča prve stopnje glede nezadostnega substanciranja (konkretizacije posameznih navedb) je sicer res netočna, vendar na pravilnost odločitve to ne vpliva.

8. Glede na zgoraj citirane določbe ZEN je zmotno stališče pritožbe, da bi tožnica lahko potem, ko bi sodišče njenemu zahtevku ugodilo, v izvršilnem postopku zahtevala od toženca, da na GURS upravi ustrezno parcelacijo in tožnici izda listino za vpis v zemljiško knjigo. Prav nikakršne materialnopravne podlage ni za takšno toženčevo obveznost. (2) Geodetska uprava namreč le izvrši sodbo na način, da evidentira novo nastale parcele v skladu s sodbi priloženim elaboratom (8. čl. ZEN), do vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi pa prav tako pride že na podlagi pravnomočne sodbe, v kateri je bilo odločeno o pravici (3. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1).

9. Prav tako ni mogoče slediti argumentaciji pritožbe, da bi elaborat tekom postopka moralo priskrbeti sodišče. Čeprav je izdelan elaborat priložen sodni odločbi, ne drži, da je njegova izdelava (tako kot izdelava sodbe) obveznost sodišča. Elaborat, sestavljen skladno s Pravilnikom o urejanju mej in sprememb v zemljiškem katastru, je pogoj za to, da lahko tožbeni zahtevek, kot ga postavlja tožnica v tem primeru, štejemo za določen. Določenost in izvršljivost tožbenega zahtevka pa sta potrebni, da sodišče zahtevek sploh vsebinsko obravnava in o njem izda sodbo. Tako je izdelava elaborata dolžnost tožeče stranke, ki želi vsebinsko obravnavo svojega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice.

10. Kot opominja pritožba, je v nepravdnem postopku med pravdnima strankama sodišče že postavilo izvedenca in mu naložilo izdelavo elaborata, vendar gre v predmetni pravdi za drug postopek. Opozoriti velja, da se tožnica proti sklepu o tem, da se nepravdni postopek za ureditev meje nadaljuje v pravdi zaradi ugotovitve lastninske pravice, ni pritožila. Glede na to, da elaborat v tej zadevi ni bil izdelan, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju tožbe.

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

12. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP).

(1) Glej tudi odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 774/2009 in II Ips 328/2010; ter odločitve višjih sodišč: VSL Sodba in Sklep II Cp 2244/2010, VSL Sodba in Sklep I Cp 3488/2010, VSL Sklep I Cp 4149/2009, VSK Sklep Cp 900/2007. (2) Tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sodbi in sklepu II Cp 2244/2010.