Jedro

V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe je dokazno breme o lastninski pravici na zarubljenih predmetih na strani tožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sobo je sodišče prve stopnje izvršbo I 97/00702, ki teče na predlog upnice S. Z. proti dolžniku B. M., izreklo za nedopustno glede radio kasetofona ELTA. Tožnikov zahtevek, da se ta izvršba izreče za nedopustno še glede zarubljenega TV Gorenje five line, glasbenega stolpa Fisher z dvema zvočnikoma in video recorderja Hitachi, pa je zavrnilo. Tožniku je naložilo, da toženki povrne 11.411,00 SIT pravdnih stroškov.

Zoper zavrnilni del sodbe se zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Predlaga, da se sodba v tem delu spremeni tako, da se njegovemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma da se razveljavi in zadeva vrne v novo obravnavanje. Meni, da so ugotovitve, da tožnik ni lastnik vseh zarubljenih predmetov, v čistem nasprotju z dokaznim gradivom v spisu. Nobene konkretne okoliščine sodišče ni navedlo o tem, zakaj tožniku ne verjame, kljub temu, da je njegova izpoved potrjena z vsemi znanimi okoliščinami. Nobenega dokaza ni, da tožnik spornih aparatov ni kupil pred približno desetimi leti, na nakup v tistem času pa kažejo že navedene znamke. V času nakupa je bil tožnikov sin (dolžnik) star 19 let, brez zaposlitve in še pred služenjem vojske in ni imel nobene možnosti, da bi vse to sam kupil. Tožnik odločno zanika, da bi mu sporne aparate podaril. Dejstvo, da je sin B. (dolžnik) dnevno sobo, kjer so te stvari, uporabljal za spanje, še ne pomeni, da mu je tožnik predmete v njej podaril, po tej logiki bi mu podaril tudi vso opremo oziroma celo sobo samo.

Pritožnik predlaga, da se kot priča zasliši njegov sin B. M. Pritožba ni utemeljena.

V zvezi z ugotavljanjem nedopustnosti izvršbe glede zarubljenih predmetov je dokazno breme o tem, da ti predmeti niso dolžnikova last, pač pa v lasti nekoga tretjega, vsekakor na strani le-tega, v konkretnem primeru torej tožnika. Lastninske pravice pa mu, tudi po presoji pritožbenega sodišča, razen za kasetofon, ni uspelo dokazati.

V pritožbi predlagano zaslišanje tožnikovega sina tega dejstva očitno ne bi moglo spremeniti, zlasti še, ker bi B. M. kot dolžnik v izvršilnem postopku, iz katerega ta pravda izvira, obenem pa tudi zaradi družinske vezi s tožnikom, utegnil imeti določen interes za izid pravde v tožnikovo korist. Na podlagi izvedenih dokazov sprejeta ocena pa je po presoji pritožbenega sodišča dovolj tehtna, življenjska in prepričljiva, zato se prvostopenjskim argumentom pridružuje in jih povzema. Pritožbena izvajanja o tem, da način uporabe premičnin ne vpliva na lastninsko pravico na njih, so sicer načelno pravilna, vendar v obravnavani zadevi glede na sprejemljivejšo prvostopno analizo konkretnih ugotovljenih okoliščin neupoštevna.

Po povedanem in ko tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo potrdilo (čl. 353 ZPP).