Jedro

Pritožbeno sodišče ob izdaji sklepa, s katerim je popravilo sodbo sodišča prve stopnje, pravdnih strank ni poučilo o možnosti vložitve pritožbe, ker je štelo, da zoper izdan sklep pritožba ni dovoljena. Vrhovno sodišče je ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije predstavilo drugačno stališče, s katerim je tudi utemeljilo zavrženje vloženega pravnega sredstva. Toženec je predlog za dopustitev revizije vložil na podlagi prepričanja (zmote), da pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča ni dovoljena, pri čemer njegovo prepričanje ni bilo posledica nepoznavanja jasnega pravnega pravila. V opisani procesni situaciji mu tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče očitati, da ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, ker pritožbe ni vložil v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča in druga tožena stranka nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu drugega toženca1 za vrnitev v prejšnje stanje - v stanje pred potekom roka za vložitev pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 369/2025 z dne 26. 3. 2025 (I. in II. točka izreka). Tožnikove stroške v zvezi z vloženim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v višini 494,10 EUR je naložilo v plačilo tožencu (III. točka izreka).

2.Tožnik, ki se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP,2 pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne. Trdi, da zaradi neskrbnega ravnanja stranke, zastopane po strokovno usposobljenem pooblaščencu (odvetniku), ki ni vložila pravnega sredstva, ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje. Domneva se namreč, da profesionalni pooblaščenec pozna pravo, oziroma upravičenja do vlaganja razpoložljivih pravnih sredstev. ZPP ne predvideva možnosti za vložitev pritožbe zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil spremenjen sklep sodišča prve stopnje. Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje je mogoča le ob pogojih iz 357. a člena ZPP.

3.Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V tej zadevi je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom delno ugodilo tožnikovemu predlogu za popravo sodbe, delno pa ga je zavrnilo. Pritožbeno sodišče je s sklepom III Cp 369/2025 z dne 26. 3. 2025 tožnikovi pritožbi ugodilo in zavrnilni del sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve, vsebovane v izreku, popravilo tako, da je napačni identifikacijski oznaki nepremičnin nadomestilo s pravilnima.3 Toženec je zoper sklep pritožbenega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije, ki ga je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 174/2025 z dne 16. 7. 2025 kot nedovoljenega zavrglo. V njem je izrazilo stališče, da ima stranka zoper popravni sklep, ki ga je izdalo sodišče druge stopnje in z njim popravilo sodbo sodišča prve stopnje, pravico do pritožbe. Toženec je 8. 8. 2025 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje (v stanje pred zamudo pritožbenega roka), skupaj s pritožbo zoper sklep III Cp 369/2025 z dne 26. 3. 2025.

6.Argumentacija izpodbijanega sklepa, s pravno podlago v 116. členu ZPP4, je oprta na izpostavljeno pravno stališče Vrhovnega sodišča. Ker sklep pritožbenega sodišča III Cp 369/2025 ni vseboval pravnega pouka o možnosti vložitve pritožbe in ker je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dopustna le izjemoma (zoper sklep o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - 357.a člen ZPP), je bila možnost vložitve pritožbe za toženca izven njegove spoznavne sfere. Tožencu ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja; rok za vložitev pritožbe je zamudil iz opravičenega razloga, zato je njegovo pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča, vloženo 8. 8. 2025, šteti za pravočasno.

7.Izpodbijana odločitev je pravilna. Najprej velja ugotoviti, da so pritožbeni očitki (da mora stranka, zlasti, če je zastopana po odvetniku, poznati svoja procesna upravičenja, in da ZPP, z izjemo določbe 357. a člen, ne predvideva pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje) notranje nekonsistentni, temelječi na logiki, da mora stranka vedeti za možnost vložitve pritožbe, četudi zakon slednje izrecno ne predvideva.

8.Izhodišče presoje je pravilo, da sodišče z opustitvijo pravnega pouka stranki ne sme odvzeti pravic, ki ji gredo po zakonu.5 Pritožbeno sodišče ob izdaji sklepa, s katerim je popravilo sodbo sodišča prve stopnje, pravdnih strank ni poučilo o možnosti vložitve pritožbe, ker je štelo, da zoper izdan sklep pritožba ni dovoljena. Vrhovno sodišče je ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije predstavilo drugačno stališče, s katerim je tudi utemeljilo zavrženje vloženega pravnega sredstva. Toženec je predlog za dopustitev revizije vložil na podlagi prepričanja (zmote), da pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča ni dovoljena, pri čemer njegovo prepričanje ni bilo posledica nepoznavanja jasnega pravnega pravila. V opisani procesni situaciji mu tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče očitati, da ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, ker pritožbe ni vložil v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča. Gre za nezakrivljeno zamudo, posledice katere izpodbijani sklep odpravlja. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da bi bil toženec v primeru drugačnega stališča prikrajšan v svoji (ustavni) pravici do pravnega sredstva.

9.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica dejstev, da tožnik s pritožbo ni uspel in da stroški, nastali v postopku za vrnitev v prejšnje stanje, skladno s 1. odstavkom 156. člena ZPP bremenijo predlagatelja vrnitve v prejšnje stanje.