Jedro

Po členu 496.a ZPP je mogoče v gospodarskih sporih v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji.

Izrek

Pritožba se kot nedovoljena zavrže. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 14.400,00 sit pritožbenih stroškov v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče s sodbo vzdržalo v veljavi izvršilni sklep, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo 205.546,00 sit spp. Proti prvostopni sodbi je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker je z dopisom z dne 19.7.1991 obvestila tožnico, da ne uporablja več poslovnih prostorov na Ljubljanski 9 v mariboru.

Po členu 496.a ZPP (glej novelo ZPP v Ur.l.SFRJ št.27/90 z dne 25.5.1990) je mogoče v gospodarskih sporih v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. Tožena stranka je šele v pritožbi navajala dejstva, pred tem pa je trdila, da nima podatkov o vtoževanem dolgu.

Pravdni stranki sta dne 20.12.1989 sklenili pogodbo o najemu poslovnih prostorov na Ljubljanski 9 v Mariboru, dne 14.12.1990 pa še aneks k pogodbi. Tožena stranka je skupaj s izvršilnim predlogom prejela tudi dva računa iz katerih je razvidno, da je predmet sodnega postopka najemnina po navedeni najenmi pogodbi. Kljub temu je tožena stranka v ugovoru brez vsakega opisa medsebojnega pravnega razmerja navedla, da ne dolguje ničesar, njen pooblaščenec pa je še na glavni obravnavi navajal, da se toženka zahtevku protivi, ker nima v evidenci vtoževanih računov. Pri tem je še dodati, da je po najemni pogodbi nastala obveza plačila najemnine do vsakega 23.-ga v mesecu brez obveznosti pošiljanja računa.

Torej je podan prav tak primer, kjer procesni zakon ne dopušča pritožbe z navajanjem novih dejstev in dokazov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo skladno s členom 367 ZPP, ko tega ni storilo že prvostopno sodišče. Tožeča stranka se je poslužila pravice iz 359. člena ZPP in vložila odgovor na pritožbo. Glede na pritožbeni neuspeh tožene stranke je le-ta dolžna plačati pritožbene stroške tožeče stranke in sicer odvetniško nagrado za sestavo vloge - po tarif. št. 17 odvetniške tarife 240 točk oziroma 14.400,00 sit.