Jedro

Pritožba izpodbija dejansko stanje tako kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, vendar pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Navedeno pomeni, da pritožbeno sodišče ne sme presojati ali je sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in mora ne glede na pritožbene navedbe upoštevati dejansko stanje kot izhaja iz izpodbijane sodbe.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo II Pg 580/2019 z dne 24. 8. 2020 izreklo: ″I. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki znesek 830,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2019 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 73,20 EUR od 8. 8. 2019 do 21. 10. 2019 ter stroške izvršilnega postopka v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 10. 2019 dalje do plačila. II. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 58,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.″

2. Zoper sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in brez predloga pritožbenemu sodišču, razen pritožbene navedbe, da se s sodbo ne strinja.

3. Tožena stranka ni priglasila stroškov pritožbe.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in meni, da je izpodbijana sodba popolnoma pravilna in zakonita ter pritožbenemu sodišču predlaga , da pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožeča stranka ni priglasila stroškov odgovora na pritožbo.

6. Pritožba ni utemeljena.

Presoja sodišča prve stopnje

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje in presodilo: (-) da je družba S. po računalniškem pregledu tovornega vozila IVECO STRALIS AS44050, reg. št. CE ... toženi stranki diagnosticirala, da je okvarjena ad blue črpalka, ki jo je nato tožena stranka kupila pri družbi T. d.o.o. in jo sama montirala v vozilo ter nato pri tožeči stranki kot pooblaščeni serviserki naročila reprogramacijo ad blue centrale; (-) da je tožeča stranka po neuspešnih poizkusih programiranja ad blue centrale ugotovila, da je S. napačno ugotovil, da je problem v ad blue črpalki, ker je bil dejansko v okvari plovec ad blue, ki ga je tudi zamenjala in tako popravila vozilo; (-) da je račun št. 20/002/2 z dne 8. 7. 2019, s katerim je tožeča stranka toženi stranki zaračunala priklop vozila na tester easy v znesku 73,20 EUR tožena stranka plačala dne 21. 10. 2019 in tožeča stranka zahteva le še plačilo zakonskih zamudnih obresti od nastanka zamude s plačilom, to je od dne 8. 8. 2019 do plačila; (-) da je z vtoževanim računom št. 3740/001/1 z dne 3. 6. 2019 tožeča stranka toženi stranki zaračunala plovec ad blue, programacijo - coin, premontažo in programacijo central ad blue, pregled delovanja, menjavo plovca ad blue in priklop vozila na tester easy v skupni višini 830,05 EUR in plačilo tega računa sedaj terja od tožene stranke, katere tovorno vozilo je bilo dejansko popravljeno; (-) da je tožena stranka ugovarjala, da ne drži, da je družba T. d.o.o. tožeči stranki dostavila drugo centralo, saj je bila prejšnja izpravna, vendar priložena izjava s strani družbe T. d.o.o. v celoti potrjuje trditve tožeče stranke: (-) da je družba T. d.o.o. tožeči stranki z namenom popravila dostavila drugo črpalko, ki pa tudi ni delovala pravilno, zato so se dogovorili, da tožeča stranka za toženo stranko založi svojo novo črpalko ter da je bilo nato ugotovljeno, da težava ni bila v črpalki, temveč v plovcu ad blue tekočine; (-) da je tožena stranka pavšalno ugovarjala višini zaračunanih postavk, izrecno pa tožeči stranki priznala višino cene za programacijo ad blue centrale, priklop vozila na tester easy in 3 ure za priklop vozila na tester; (-) da je tožeča stranka demontažo in montažo centrale obračunala po normativih Iveco ter obračunala le 2 uri, čeprav je bilo delo 3 x izvedeno in bi bilo po normativih obračunano precej več ur in tako je tožeča stranka utemeljeno zaračunala premontažo in programacijo central ad blue, pregled delovanja in menjavo plovca ad blue, ne glede na to, da je tožena stranka pri tožeči stranki v začetku naročila programacijo ad blue črpalke, vendar le te tožeča stranka ni mogla izvesti, ker vzrok okvare na vozilu ni bila okvara ad blue črpalke, zato je vozilo lahko popravila le tako, da je pravilno ugotovila napako (okvara plovca ad blue) in z menjavo plovca popravila vozilo; (-) da ni utemeljen ugovor glede višine vtoževane terjatve; (-) da je v sporni zadevi relevantno, da je bilo tovorno vozilo okvarjeno, da je napako na vozilu ugotovila tožeča stranka in jo tudi odpravila; (-) da tožeča stranka za opravljene storitve utemeljeno vtožuje plačilo računa, s katerim je zaračunala popravilo tovornega vozila; (-) da materialno pravno podlago v obravnavani zadevi predstavljajo določila Obligacijskega zakonika (OZ) o podjemni pogodbi, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člena OZ); (-) ker je tožena stranka s plačilom v zamudi, dolguje tožeči stranki poleg glavnice tudi zakonske zamudne obresti (299. člen OZ in 378. člen OZ); (-) da je tožena stranka bila s plačilom računa št. 20/002/2 v zamudi od 8. 8. 2019 dalje do plačila, to je do dne 21. 10. 2019, zato je tožeča stranka upravičena do plačila zamudnih obresti od zneska glavnice v višini 73,20 EUR; (-) da je tožena stranka v zamudi s plačilom računa št. 3740/001/1 v znesku 830,05 EUR, zato dolguje tožeči stranki tudi zakonske zamudne obresti, ki jih je tožeča stranka utemeljeno zaračunala od dneva nastanka zamude s plačilom, to je od 4. 7. 2019 dalje; (-) da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 74,00 EUR in strošek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 58,00 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe (313. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP), v primeru zamude pa zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

Odločitev pritožbenega sodišča

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000,00 EUR (prvi odstavek 495. člen ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

9. Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje v delu, kolikor jo izpodbija pritožba (prvi odstavek 350. člena ZPP).

10. Pritožba izrecno ne navaja pritožbenih razlogov, zato je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se sodišču prve stopnje ni pripetila nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora in sme paziti po uradni dolžnosti.

12. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot pravilne. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

13. V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče glede na to, da pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, vezano na dejansko stanje tako in kolikor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako je dovoljen le pritožbeni razlog po drugem odstavku 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve določb postopka, ne pa po prvem odstavku 339. člena ZPP (relativne bistvene kršitve določb postopka) in seveda pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

14. Pritožba trdi, da tožeča stranka na tovornem vozilu Iveco Stralis reg.št. CE ... ni opravila menjavo plovca kot navaja in trdi, da če je bila potrebna menjava plovca, zakaj potem tožeča stranka tožene stranke o tem ni obvestila kot lastnika vozila in ne vrnila starega plovca. Ob predaji vozila je bil podpisan zapisnik in tedaj zakoniti zastopnik tožene stranke ni bil seznanjen s tem, da bo potrebna zamenjava plovca, ob prevzemu vozila je bil tudi podpisan zapisnik, pa na zapisniku ni bilo napisano, da se je na vozilu počelo kaj drugega kot je bilo naročeno. Z vtoževanim računom se tožena stranka ne more strinjati, ker na kamionu niso menjani deli kot se trdi in tudi vozilo je bilo naročeno samo za programacijo ad blue centrale, zato je tožena stranka dolžna plačati samo tisto, kar je naročila.

15. Iz povzetih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba izpodbija dejansko stanje tako kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, vendar pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Navedeno pomeni, da pritožbeno sodišče ne sme presojati ali je sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in mora ne glede na pritožbene navedbe upoštevati dejansko stanje kot izhaja iz izpodbijane sodbe.

16. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo ko je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, ker je med sedaj pravdnima strankama sklenjena podjemna pogodba, s katero se je tožeča stranka zavezala popraviti vozilo IVECO STRALIS AS44050, reg. št. CE ... last tožene stranke in je popravilo tudi izvedla, tožena stranka kot naročnik del pa je zato dolžna storitev plačati (619. člena OZ) v vtoževanem znesku in skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen OZ).

17. Pritožba izreka o stroških konkretno ne izpodbija, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti zmotne uporabe materialnega prava.

18. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).