Jedro

Ker so bili podatki o tožničinih dohodkih na voljo in bi jih tožena stranka lahko od DURS-a pridobila po uradni dolžnosti že na podlagi 51. člena ZUPJS, ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka pri izračunu dohodka pri odločanju o pravici do otroškega dodatka upoštevala podatke iz odločbe DURS iz predpreteklega leta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 12. 2012 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Obenem je toženi stranki naložilo, da novo odločbo izda najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti te sodbe.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno odločbo 15. člena ZUPJS ter posledično nepravilno odpravilo izpodbijano odločbo. Navaja, da sta prvostopni in drugostopni organ pri svoji odločitvi upoštevala podatke iz informacijskega sistema Centra za socialno delo, ki so pridobljeni neposredno od davčnega organa. Citira 2. odstavek 15. člena ZUPJS in poudarja, da se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar - december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnim organom posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centra za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Glede na 15. člen ZUPJS je drugostopni organ pri preverjanju pravilno ugotovljenega dejanskega stanja postopal neposredno po tem zakonu. V nadaljevanju citirane določbe 15. člena ZUPJS je res navodilo, kateri podatki se uporabijo, če predhodno določenih podatkov ni v sistemu, vendar drugostopnemu organu nadaljnjega dela določbe citiranega člena ZUPJS ni bilo potrebno uporabiti, saj je bilo povsem jasno, da so bili v sistemu podatki iz odločbe davčnega organa iz predpreteklega leta. Sodišče v sodbi navaja, da podatki za leto 2010 z dohodninsko odločbo nikoli niso bili in tudi ne bodo ugotovljeni, saj za to ni pravne podlage. To pa ne pomeni, da podatki niso na voljo, saj izhajajo iz potrdila DURS-a. Ne gre torej za stanje, da podatki niso na voljo, ampak za stanje, ko tožeča stranka v letu 2010 ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino. S tem v zvezi pojasnjuje, da za toženo stranko stanje, da nekdo ni zavezanec za dohodnino v preteklem letu, dejansko pomeni isto, kot če podatki še niso znani. V obeh primerih se upoštevajo preneseni podatki za predpreteklo leto.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni storilo.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 10. 12. 2012 in ali je pravilno odločilo o višini otroškega dodatka v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 3. 5. 2012. S slednjo je Center za socialno delo A. z dnem 1. 1. 2012 razveljavil odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 12. 5. 2012 ter za otroka B.B. in C.C. od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 dodelil otroški dodatek v skupni višini 47,38 EUR mesečno.

V predmetni zadevi je med strankama sporno ali so pravilno upoštevani podatki o dohodkih iz leta 2009 namesto iz leta 2010. V skupni dohodek tožnice in njenega moža v višini 39.043,31 EUR, se je upošteval tudi dobiček iz kapitala tožnice, dosežen s prodajo nepremičnine v letu 2009 v višini 21.924,27 EUR in 7,61 EUR dividend, prav tako iz leta 2009. Za odločitev v tem sporu je bistveno, ali so bili v letu, ko je prvostopni organ odločal o višini otroškega dodatka, razpolagal s podatki o dohodkih prejetih v preteklem letu, kot je določeno v 2. odstavku 15. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS). V citirani določbi je določeno, da se pri ugotavljanju dohodkov upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnim organom posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta tako, da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar - december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnim organom posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centra za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. V tretjem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki za obračun od davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.

Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je imela tožena stranka pri izdaji izpodbijane dokončne odločbe na voljo vse potrebne podatke o dohodkih tožnice za leto 2010. Iz potrdila DURS-a št. ... z dne 14. 11. 2012 (priloga A5) izhaja, da je imela v letu 2010 dohodek iz drugega pogodbenega razmerja v višini 1.592,51 EUR in 97,42 EUR iz naslova obresti na denarne depozite. Ker dohodki tožnice v letu 2010 tako niso presegli 3.100,17 EUR (splošna olajšava za leto 2010), davčni organ na podlagi 268. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZdavP) ni sestavil informativnega izračuna dohodnine oziroma ni bila tožnica dolžna vložiti napovedi dohodnine za leto 2010. Podatki o tožničinem dohodku za leto 2010 torej niso bili ugotovljeni z odločbo, so pa bili na voljo v uradni evidenci MF DURS. Da so bili podatki na voljo izhaja tudi iz potrdila DURS z dne 14. 11. 2012. Ker so bili podatki o tožničinih dohodkih na voljo in bi jih tožena stranka lahko od DURS-a pridobila po uradni dolžnosti že na podlagi 51. člena ZUPJS, s tem ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka pri izračunu dohodka upoštevala podatke iz odločbe DURS iz predpreteklega leta (2009). Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v večih identičnih zadevah, kot npr. v zadevi opr. št. Psp 257/2013 z dne 24. 10. 2013 in opr. št. Psp 459/2013 z dne 16. 1. 2013. Tožena stranka nepravilno interpretira drugi odstavek 51. člena ZUPJS. Ne drži namreč, da stanje, da nekdo ni zavezanec za dohodnino v preteklem letu, dejansko pomeni isto, kot če podatki še niso znani. Brez razpoložljivih podatkov DURS sploh ne bi mogel ugotoviti, da nekdo ni zavezanec za dohodnino. Ker dohodki tožnice v letu 2010 niso presegli 3.100,17 EUR, ni bila zavezanka za plačilo dohodnine in ji v tej posledici ni bila izdana odločba DURS. V smislu ugotavljanja materialnega položaja po ZUPJS ne more biti v slabšem položaju od osebe, katere dohodek v davčnem letu komaj da presega znesek splošne olajšave po 1. odstavku 111. člena ZDoh-2 (3.100,17 EUR) in kateri je torej izdana odločba o dohodnini. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (drugi odstavek 15. člena ZUPJS), je torej po teleološki razlagi potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc centra za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil namreč skladno s 179. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) izdajajo potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Takšno potrdilo pa ima značaj javne listine po 169. členu ZUP. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta ter podatkov o drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, je torej izjema, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu.

Ker tožnica v preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, to pa izhaja iz uradne evidence DURS (potrdilo z dne 14. 11. 2012), že zaradi omenjenega odločitev tožene stranke, ki je upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, ni pravilna. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odpravilo izpodbijano odločbo ter zaradi nepopolne ugotovljenega dejanskega stanja zadevo vrnilo v ponovni postopek in odločanje toženi stranki. Tožena stranka bo tako v ponovljenem postopku pri izračunu dohodka družine tožeče stranke morala upoštevati tožničin dohodek ugotovljen za leto 2010, kot izhaja iz potrdila z dne 14. 11. 2012. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.