Jedro

Predlagateljica, ki živi v Nemčiji in bi dodeljeno stanovanje, kot je povedala sama, imela le za vikend, ne izkazuje upravičenega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo solastno premoženje udeležencev tako, da je stanovanjsko stavbo, ki stoji na parc. št. 1951/4 k.o. X in ima po elaboratu sodnega izvedenca mag. J. D. z dne 14. 4. 2009 ID oznako XX45 razdelilo tako, da je stanovanje št. 1 v izmeri 128,84 m2 v I. in II. etaži z odprto teraso in kletjo ter shrambo dodelilo v last nasprotni udeleženki A. N. M., stanovanje št. 2 v izmeri 129,09 m2 v II. etaži in neuporabno (H < od 1,6 m …) dodelilo v last predlagateljici J. O., pri čemer postanejo solastnina vsi deli objekta in naprave, ki služijo objektu kot celoti predlagateljice J. O. do 6/16 in nasprotne udeleženke A. N. M. do 15/24; da postane A. N. M. izključna lastnica stavbe, stoječe na parc. št. 1951/6 k.o. X (po elaboratu sodnega izvedenca m. J. D. z dne 11. 3. 2009 ID oznaka XX44) in izključna lastnica parc. št. 1951/6 k.o. X.; J. O. pa postane izključna lastnica parc. št. 1951/3 in 1951/5 k.o. X; da sta elaborata za vpis stavbe v kataster stavb sodnega izvedenca mag. J. D. za stavbo ID XX45 z dne 14. 4. 2009 in za stavbo ID XX44 z dne 11. 3. 2009 ter elaborat geodetske meritve izvedenca mag. J. D. sestavni del sklepa; da ima stanovanjska enota, ki pripada v last predlagateljici vhod s pločnika ob javni cesti, stanovanjska enota, ki pripade v last A. N. M. pa dostop z vrta na parc. št. 1951/6 k.o. X; da morata zaradi dokončne fizične razdružitve stanovanjskih enot predlagateljica in nasprotna udeleženka zagotoviti prezidavo hodnika v notranjosti hiše (natančneje opredeljeno v 4. točki izreka sklepa) in da mora predlagateljica iz naslova več vrednosti po sklepu dodeljenih nepremičnin plačati nasprotnemu udeležencu G. R. 5.590,00 EUR v roku pet mesecev od pravnomočnosti sklepa z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do plačila. Hkrati je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep se je pritožila predlagateljica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen, v nasprotju z obrazložitvijo, v nasprotju z izvedenimi dokazi, v nasprotju z mnenji sodnih izvedencev in končno v nasprotju s predlogom strank. V nasprotju z njenim predlogom je sodišče prve stopnje razdružilo nepremično tako, da je spodnje stanovanje, označeno kot stanovanje 1, dodelilo nasprotni udeleženki A. N. M.. Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da je nasprotna udeleženka do tega stanovanja upravičena, ker v njem stanuje in to dejstvo opredeli kot odločilni element pri svoji odločitvi. Poleg tega navaja, da je v to stanovanje v preteklosti tudi vlagala, čeprav v zvezi s tem ne izvede nobenih dokazov in se opre le na gole navedbe nasprotne udeleženke. Ne gre za vlaganja, kot jih opredeljuje sodišče, temveč le za redno vzdrževanje. V enakem obsegu so vzdrževali stanovanje tudi njeni pravni predniki, mati in brat, ki sta uporabljala gornje stanovanje. Odločilni razlog, da se spodnje stanovanje dodeli nasprotni udeleženki, torej odpade. Priznava, da je tekom dolgotrajnega postopka večkrat spreminjala svoje izjave, vendar le z ozirom na potek dokazovanja in namenom pospešiti postopek razdružitve. Končno je oblikovala svoj predlog, da ji sodišče dodeli spodnje stanovanje št. 1 s tem, da del stanovanja – eno sobo, prepusti nasprotni udeleženki, ki naj prevzame v last in posest zgornjo etažo. Sodišče je vezano na njen predlog, razen v primeru, da je tak predlog nesprejemljiv z ozirom na dejansko stanje in ga fizično ni mogoče uresničiti. Argumentov za zavrnitev njenega predloga sodišče v obrazložitvi ni navedlo in to kljub temu, da ves čas zahteva le razdružitev v obsegu svojega solastninskega deleža. Neutemeljeno ji je tudi naložilo plačilo zneska 5.590,00 EUR solastniku G. R., pri čemer se sklicuje na izvedensko mnenje sodnega izvedenca A. P., ki je bilo opravljeno že v letu 1999. Taka odločitev je v nasprotju z izvedenimi dokazi, saj je bila cenitev opravljena pred 11 leti in ni bila valorizirana. Sklicuje se na že podan predlog ustavitve postopka do končanja denacionalizacijskega postopka, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani Nz 385/2007 (pravilno gre za postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja, ki ga je sprožila predlagateljica), na osnovi katerega bi po njenem prepričanju bilo možno izvesti in ugotoviti delež G. R.. Odločitev sodišča je tudi v nasprotju z obrazložitvijo, saj sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bil G. R. izrecno povabljen na zadnji narok, kjer naj bi se opredelil do zahteve za denarno izplačilo njegovega solastniškega deleža, ki pa se ga ni udeležil. Sodišče je torej ugotovilo njegovo pasivnost v postopku, vendar je kljub temu odločilo o njegovi pravici, ki je ni opredelil in ne zahteval. Opozarja tudi na zapuščinski postopek po svoji materi in nepravilnosti ter dvome glede vsebine materine oporoke. Neupravičeno je nasprotni udeleženki A. N. M. dodelilo celotno parcelo št. 1951/6 skupaj z obstoječim objektom na njej, njej pa le zemljiškoknjižne parcele št. 1951/3 in 1951/5 k.o. X, čeprav so navedene zemljiške parcele praktično neuporabne zaradi lege ob samem potoku.

3. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo niti uveljavljanih niti po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev. Sklep ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti so jasni in niso sami s sabo v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pojasnilo, zakaj ne sledi predlagateljičinemu (nazadnje postavljenemu) predlogu za dodelitev spodnjega stanovanja. Pritožnica očitno izhaja iz zmotnega stališča, da je sodišče prve stopnje na njen predlog vezano in ga lahko zavrne le, če je predlog „nesprejemljiv z ozirom na dejansko stanje in ga fizično ni mogoče uresničiti“. Za dodelitev spodnjega stanovanja se je zavzemala tudi nasprotna udeleženka A. N. M., zato je sodišče prve stopnje tehtalo interese obeh strank in ocenilo, da upravičen interes izkazuje nasprotna udeleženka in ne predlagateljica. Ni nasprotja med odločitvijo in obrazložitvijo na dvanajsti strani sklepa (smiselno očitana bistvena kršitev postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP), ki je po pritožničini trditvi v tem, da je sodišče prve stopnje solastniku G. R. priznalo denarno izplačilo njegovega solastnega deleža, čeprav ga ni zahteval. Slednji je v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagal denarno izplačilo svojega deleža (narok 9. 9. 1998 in 9. 4. 1999), drugačne pritožbene trditve pa so protispisne.

6. Določba 70. člena Stvarnopravnega zakonika(1) (SPZ) narekuje sodišču, da v primeru, da se solastniki o delitvi solastne stvari ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Pri ugotavljanju upravičenega interesa (gre za pravni standard) mora sodišče upoštevati številne okoliščine (višino solastnega deleža, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese …).

7. Sodišče prve stopnje je po natančno in skrbno izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je v predmetnem sporu fizična delitev mogoča na način, kot ga je določilo. Podlago za odločitev je imelo v številnih mnenjih sodnih izvedencev (možne načine fizične delitve je preverjalo z večimi izvedenci), sicer pa pritožnica obrazloženo načinu delitve stanovanjske hiše na dve ločeni stanovanjski enoti (v nadaljevanju stanovanje št. 1 in stanovanje št. 2) ne nasprotuje več. Izraža pa nestrinjanje s tem, da ji sodišče prve stopnje ni dodelilo stanovanja št. 1 (po nazadnje oblikovanem predlogu, naj bi ji sodišče dodelilo spodnje stanovanje št. 1, s tem, da del tega stanovanja, eno sobo, prepusti nasprotni udeleženki). Nasprotuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje, ki je nasprotni udeleženki A. N. M. dodelilo celotno parc. št. 1951/6 skupaj z obstoječim objektom na njej, parcele, ki jih je dodelilo njej (parc. št. 1951/3 in 1951/5 k.o. X) pa so praktično neuporabne zaradi lege ob potoku.

8. Ni odveč poudariti, kot je pravilno navajalo že sodišče prve stopnje (drugi odstavek na 6. strani obrazložitve), da je predlagateljica med dolgotrajnim postopkom pred sodiščem prve stopnje večkrat spreminjala svoje zahteve, kaj želi pridobiti v last in je odstopala od že sklenjenih dogovorov. Sodišče prve stopnje se je ves čas postopka trudilo, da bi v največji možni meri doseglo soglasje strank glede fizične delitve. Na dodelitvi stanovanja št. 1 je ves čas postopka vztrajala nasprotna udeleženka A. N. M. in od tega predloga ni odstopila, kot očitno zmotno razume pritožnica (sklicevanje pritožnice na 3. stran obrazložitve sklepa) (2). Interes na dodelitvi stanovanja št. 1 v izključno last sta, kot je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje, uveljavljali predlagateljica in nasprotna udeleženka A. N. M., zato je upravičeno ugotavljalo, katera od njiju ima večji upravičen interes za dodelitev tega stanovanja v izključno last. Razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje oceno, da večji interes izkazuje nasprotna udeleženka (dejstvo, da nasprotna udeleženka v tem stanovanju živi, nima drugega stanovanja in ima namen v tem stanovanju živeti; da je v predmetno stanovanje vlagala) govore v prid pravilnosti stališča prve stopnje. Predlagateljica, ki živi v Nemčiji in bi dodeljeno stanovanje, kot je povedala sama, imela le za vikend, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne izkazuje upravičenega interesa. Sodišče prve stopnje kot odločilni razlog ne upošteva vlaganj, za katere pritožnica trdi, da gre le za vzdrževalna dela, temveč dejstvo, da nasprotna udeleženka v njem živi in ima namen še naprej v njem živeti.

9. Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov glede odločitve, da je nasprotna udeleženka izkazala upravičen interes za dodelitev nepremičnine s parc. št. 1951/6 skupaj z obstoječim objektom na njej. Razlogom sodišča prve stopnje (parcela predstavlja edini vhod v stanovanjsko enoto, ki jo v razdružitvenem postopku prejme v izključno last; obdeluje vrt in sadno drevje na njem, postavljeno ima drvarnico, ki ji je bila dodeljena v izključno last), pritožnica obrazloženo niti ne nasprotuje. Zgolj s trditvijo, da so njej dodeljene zemljiške parcele praktično neuporabne zaradi lege ob samem potoku, pa pravilnosti odločitve ne more uspešno izpodbiti.

10. Sodišče prve stopnje je predlagateljici, ki je v naravi prejela več, kot bi ji sicer glede na solastniški del pripadalo (nasprotna udeleženka A. N. M. se je odpovedala prejemu denarnega izplačila predlagateljice iz naslova morebitne več vrednosti funkcionalne enote, ki jo prejme v izključno last predlagateljica), naložilo, da solastniku G. R. (solastnik do 1/16), ki nasprotni udeleženki svojega solastnega dela ni odstopil)(3) izplača 5.590,00 EUR. Protispisna je pritožničina trditev, da je sodišče prve stopnje odločalo o izplačilu temu solastniku brez njegovega predloga. Že na naroku 9. 9. 1998 (list. št. 89), določneje pa na naroku 9. 4. 1999 (list. št. 109), je predlagal, da se mu izplača denarna vrednost solastnega dela, ker nima interesa za dodelitev v naravi (ocenil je, da je upravičen do zneska okrog 14.000,00 DEM).

11. Sodišče prve stopnje je višino vrednosti solastnega deleža solastnika G. R., ki jo je naložilo v izplačilo predlagateljici (pritožnica obveznosti plačila ne oporeka), ugotavljalo na podlagi izvedenskega mnenja A. P., v skladu s predlogom strank. Predlagateljica je na naroku 14. 4. 2011 sama izjavila, da želi, da se izhaja iz cenitve sodnega izvedenca A. P. (gre za cenitev iz leta 1999), nasprotni udeleženci pa so se z njenim predlogom strinjali. Revalorizacije cenitve, za katero se pritožnica zavzema v pritožbi, predlagateljica ni predlagala. Revalorizacija cenitve pa bi nudila podlago celo za višje izplačilo, kot ga je predlagateljici naložilo sodišče prve stopnje. Razloge za neutemeljenost pritožbenega predloga za prekinitev postopka do zaključka postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani Nz 385/2007 je navedlo višje sodišče že v sklepu 7. 7. 2010 (z njim je odločalo o pritožbi predlagateljice zoper odločitev sodišča prve stopnje, da postopka ne prekine). Sicer pa tudi ni jasno zakaj naj bi, kot trdi pritožnica, konec denacionalizacijskega postopka omogočal: „izvesti in ugotoviti delež G. R..“ Nerazumljivo je, na kaj meri pritožnica z opozarjanjem na zapuščinski postopek po njeni materi.

12. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.

(1) Ur. l. RS, št. 87/2002

(2) Sodišče navaja, da je nasprotna udeleženka A. N. M. ves čas postopka predlagala, da se njej dodeli v izključno last stanovanjska enota v pritličju stanovanjske hiše, da pa je po prvotnem predlogu tudi nasprotna udeleženka J. M. predlagala, da se ji dodeli v izključno last zaključena stanovanjska enota v pritličju, vendar je v nadaljevanju od takšnega predloga odstopila.

(3) Drugi nasprotni udeleženci so svoje solastninske deleže odstopili A. N. M..