Jedro

Kasnejši dogodek, ki bi neodvisno od prvega dogodka povzročil enako škodo, kot če tega prvega dogodka ne bi bilo, pretrga vzročno zvezo s prvim dogodkom. Če pa je vzročna zveza pretrgana, za nadaljnjo škodo ne odgovarja več povzročitelj prvega škodnega dogodka, ker vzročne zveze med prvotno nastalo škodo in kasneje nastalo škodo ni več.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Ugotovilo je, da tožniku renta za čas od 1.10.1991 dalje ne gre, ker bi bil najkasneje 30.9.1990 invalidsko upokojen zaradi druge bolezni, ki ni v vzročni zvezi s škodo, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da je bil tožnik upokojen zaradi posledic prometne nesreče in ne zaradi kasneje nastale bolezni. Do nje je prišlo šele potem, ko je tožnik pokojnino in rento že dalj časa prejemal. Izpodbijani odločbi tako tožniku jemljeta že pridobljene pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik je sicer res kasneje zbolel za rakom na požiralniku, vendar bi bil še vedno delovno sposoben. Pomoč druge osebe je potreboval le v času operativnega posega, danes pa se dobro počuti. Zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi tako spremeni, da rentnemu zahtevku ugodi, podrejeno pa obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Eden bistvenih elementov za odškodninsko odgovornost je tudi vzročna zveza med škodo in škodnim dejanjem. Povzročitelj škode je odškodninsko odgovoren le, če je škodo povzročil (1. odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih). Med strankama ni bilo sporno, da je zavarovanec tožene stranke povzročil škodo v prometni nesreči dne 19.3.1988. Med strankama prav tako ni sporno, da je tožnik kasneje zbolel za rakom in da ta bolezen ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom z dne 19.3.1988. Sporno je bilo le to, ali bi se zaradi kasnejše bolezni upokojil ali ne, in če bi se, ali je to pravno odločilno ali ne. Prvo vprašanje je dejansko vprašanje, drugo pa pravno vprašanje.

Po 3. odstavku 385. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravilna in popolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog. Revizijsko sodišče mora zato šteti, da je dejansko stanje na prvi in drugi stopnji pravilno ugotovljeno. Po teh ugotovitvah pa bi bil tožnik upokojen najpozneje konec meseca septembra 1991. To pa pomeni, da bi odtlej dalje prav tako dobival pokojnino in ta bi bila nižja od osebnega dohodka, ki bi ga prejemal, če bi redno delal. Prav to razliko pa tožnik v tej pravdi uveljavlja kot škodo, za katero naj bi bila odgovorna tožena stranka.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da tožena stranka za nadaljno škodo, ki je posledica drugega vzroka, ni odgovorna. Kasnejši dogodek, ki bi neodvisno od prvega dogodka povzročil enako škodo, kot če tega prvega dogodka ne bi bilo, pretrga vzročno zvezo s prvim dogodkom. Če pa je vzročna zveza pretrgana, za nadaljno škodo ne odgovarja več povzročitelj prvega škodnega dogodka, ker vzročne zveze med prvotno nastalo škodo in kasneje nastalo škodo ni več. Tožbeni zahtevek za povrnitev te škode zato ni utemeljen.

Glede na navedeno reviziji ni bilo mogoče ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).