Jedro

Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe).

S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet tega upravnega spora je tako izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, ne pa tudi presoja izvršilnega naslova in v tem okviru potrdila o izvršljivosti, na katerega se vsebinsko nanašajo tožnikovi ugovori.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Carinski urad Murska Sobota je z izpodbijanim sklepom odločil, da se zoper tožnika opravi davčna izvršba dolžnega zneska neplačane globe na podlagi izvršljivega plačilnega naloga št. 51068975 z dne 19. 8. 2013, ki ga je izdalo Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana, in stroškov davčne izvršbe, v skupnem znesku 1025,00 EUR, z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima pri banki A. d.d. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-23-219/2014 z dne 29. 5. 2014 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo skladnost izpodbijanega sklepa z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na izvršljivost plačilnega naloga, pritožbeni organ tožniku pojasni, da njegovo izvršljivost dokazuje potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen, da pa lahko tožnik klavzulo o izvršljivosti izpodbija pri izdajatelju plačilnega naloga, Mestni občini Ljubljana, Mestno redarstvo, ki je predlagatelj izvršbe. V zvezi z navedbo, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, pa pritožbeni organ pojasni, da je banka, ko opravlja izterjavo, pri izvrševanju sklepa dolžna upoštevati izvzetja in omejitve skladno s 159. in 160. členom ZDavP-2. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej vztraja, da mu plačilni nalog ni bil vročen, niti vložen v nabiralnik. Zato še vedno ne pozna razloga za izvršbo, niti vsebine 146. člena zakona, na katerem temelji, in ne vidi razloga, zakaj bi moral dokumentacijo na Mestnem redarstvu iskati sam. Sporen je po mnenju tožnika tudi zaseg denarne socialne pomoči. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi zavrnitev pritožbe utemelji pritožbeni organ. Nanje se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje in jih ne ponavlja. Ker so tožbeni ugovori vsebinsko enaki pritožbenim, jih z istimi razlogi, ne da bi jih (v celoti) ponavljalo, zavrača tudi sodišče. Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je po 146. členu ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). Davčna organa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe na navedeno določbo ne le sklicujeta, temveč v celoti povzameta tudi njeno vsebino, zato je navedba tožnika, po kateri mu vsebina navedene določbe ni znana, protispisna. S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2), saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Tudi predmet tega upravnega spora je zato izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (o davčni izvršbi), ne pa tudi presoja izvršilnega naslova in v tem okviru potrdila o izvršljivosti, na katerega se tožnikovi ugovori vsebinsko nanašajo.

Ker so po navedenem tožbeni ugovori neutemeljeni, nepravilnosti, na katere pazi uradoma, pa sodišče tudi ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji, ker (pravno relevantno) dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, med strankama ni sporno (59. člen ZUS-1).