Jedro

Pri odločanju o tem, ali se dovoli prešolanje otroka, predstavlja eno izmed odločilnih okoliščin tudi ta, komu od staršev je/bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Ker o tem vprašanju še ni pravnomočno razsojeno, izbrana šola pa je praviloma dolgoročno povezana s krajem otrokovega bivanja – še posebej, če je med krajema bivanja staršev precejšnja razdalja – bi bilo v tem trenutku tudi po oceni pritožbenega sodišča preuranjeno presojati o tem, ali je prešolanje deklic v njuno največjo korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predmetni nepravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve v zadevi P 000/2018-IV. Menilo je, da odločitev o tem, pri katerem od staršev bosta otroka v prihodnje živela, predstavlja predhodno vprašanje, ki bo vplivalo tudi na odločitev o tem, kje se bosta otroka šolala. Postopek glede predloga za prešolanje mld. otrok se bo tako nadaljeval takoj, ko bo pravnomočno odločeno o tem, kateremu od staršev bosta otroka zaupana v varstvo in vzgojo oz., ko bo sodišče spoznalo, da ni več razlogov za čakanje na njegov konec.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica, ki poudarja, da odločitev o tem, kateremu od staršev bosta mld. hčerki dodeljeni v varstvo in vzgojo, v obravnavani zadevi ne predstavlja predhodnega vprašanja. Četudi predlagateljica s predlogom za predodelitev hčera v varstvo in vzgojo ne bi uspela, to nujno ne bi predstavljalo potrebe po spremembi njihovega šolanja. Na njenem naslovu imata hčerki urejeno stalno prebivališče, osebnega zdravnika in zobozdravnika. Trenutno stanje hčerkama predstavlja dodaten psihični napor in šole ne moreta obiskovati brezskrbno, saj jima ves čas grozi ponovna sprememba šole ter s tem stres in omajan občutek varnosti. Sodišče bi moralo upoštevati mnenje mld. A. A. in B. B., da želita obiskovati šolo v L. Takšno mnenje sta jasno in večkrat izrazili različnim uradnim osebam. Da je prešolanje oz. nadaljevanje šolanja v L. v njuno največjo korist, izhaja tudi iz mnenja njune zdravnice. S šolo sodeluje izključno predlagateljica in vse navedeno kaže na to, da je treba njenemu predlogu nemudoma ugoditi ter hčerkama omogočiti nadaljnje šolsko delo v okolju, kjer se počutita dobro. Če je sodišče dvomilo v izraženo mnenje mld. hčera, bi lahko z njima opravilo razgovor. Ker tega ni storilo, je kršilo 5.a člen ZZZDR, ki sodišču nalaga, da mora skrbeti za otrokove koristi. Deklici od 15. 10. 2018 živita pri predlagateljici v L. in od 1. 1. 2019 obiskujeta v L. tudi osnovno šolo.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter vrne zadevo v ponovno postopek sodišču prve stopnje, ali da izpodbijani sklep razveljavi ter sámo odloči o zadevi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, zaključkom in argumentaciji sodišča prve stopnje. Opisuje širšo dinamiko odnosov med udeležencema in dodaja, da bi bilo v tem trenutku preuranjeno presojati o tem, ali bi bilo prešolanje hčerk na Osnovno šolo L. v njuno največjo korist. Stalno prešolanje bi jima predstavljalo nepotreben stres, saj odločitev o zaupanju v varstvo in vzgojo še ni sprejeta. Opozarja na negativen odnos, ki ga ima predlagateljica do njega, iz česar je mogoče tudi sklepati, v kakšnem odnosu do očeta bo vzgajala hčerki. V obdobju, ko sta mu bili hčerki zaupani, je vseskozi ustrezno skrbel za njuno šolanje in dobro sodeloval s šolo v Š. Ker je končna odločitev o šolanju nujno povezana s tem, kateremu izmed staršev bosta hčerki dodeljeni v varstvo in vzgojo, predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kadar je odločba sodišča odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, o katerem že teče pravda, lahko sodišče prekine postopek ali odloči, da bo predhodno vprašanje reševalo samo (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pri tem pa sodišče nima diskrecijske pravice, saj mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja1. 6. Med udeležencema teče tudi postopek zaradi spremembe odločbe o zaupanju mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov, ki se vodi pod opr. št. P 000/2018-IV. Postopek je trenutno v fazi izdelave izvedenskega mnenja.

7. Katero osnovno šolo naj obiskuje otrok, je vprašanje, ki bistveno vpliva na njegov razvoj in ne sodi v krog vprašanj otrokovega dnevnega življenja (drugi odstavek 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR). Pri odločanju o tem, ali se dovoli prešolanje otroka, predstavlja eno izmed odločilnih okoliščin tudi ta, komu od staršev je/bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Ker o tem vprašanju še ni pravnomočno razsojeno, izbrana šola pa je praviloma dolgoročno povezana s krajem otrokovega bivanja – še posebej, če je med krajema bivanja staršev precejšnja razdalja – bi bilo v tem trenutku tudi po oceni pritožbenega sodišča preuranjeno presojati o tem, ali je prešolanje deklic v njuno največjo korist. 8. Deklici sta bili z začasno odredbo z dne 22. 11. 2018 (Z13/2018) začasno dodeljeni materi, predlog za prešolanje s šole v Š. na šolo v L. pa je bil zavrnjen. Na ugovor predlagateljice pa je sodišče 27. 12. 2018 odločilo, da se deklici do pravnomočne odločitve glede postopka o njunem prešolanju izpišeta z Osnovne šole Š. in se vpišeta v Osnovno šolo L. v L. Deklici od 4. 1. 2019 obiskujeta osnovno šolo v L. in živita pri predlagateljici.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da takšno stanje hčerkama predstavlja dodatni psihični napor in da šole ne moreta obiskovati brezskrbno. Povsem razumljivo je, da je situacija za hčerki neugodna; še posebej zato, ker ni jasno, kateremu od staršev bosta zaupani v varstvo in vzgojo. Odločitev o prešolanju pa je v tesni povezavi z odločitvijo o zaupanju deklic v varstvo in vzgojo.

10. Neutemeljen je tudi očitek o neupoštevanju mnenja mld. hčerk ter mnenja njune zdravnice. V tej fazi postopka sodišče koristi otrok še ni presojalo in se tudi še ni opredeljevalo do prej izpostavljenih mnenj. Bodo pa imela svojo težo takrat, ko bo sodišče o tem vprašanju končno odločilo.

11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Primerjaj Rijavec, V.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 138 – 139.