Jedro

Zaradi specifičnosti postopka, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine se pravilo dveh vlog v sporu majhne vrednosti razlaga tako, da pravdni stranki po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko vložita dopolnitev tožbe oziroma dopolnitev odgovora na tožbo, v nadaljevanju pa nato lahko še vsaka eno pripravljalno vlog, s katero odgovorita na navedbe nasprotne stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delom uvodoma navedene sodbe je sodišče prve stopnje pod I. točko izreka deloma vzdržalo v veljavi prvi in tretji odstavek izreka sklepa o izvršbi tako, da je toženca obsodilo na plačilo zneska 1.024,72 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obresti ter plačilo izvršilnih stroškov.

2. V pravočasni pritožbi zoper sodbo toženec uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo ugovoru zoper izvršilni sklep in razveljavitvijo sklepa glede glavnice, obresti in stroškov izvršbe. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnik pritožbenega odgovora ni podal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V sporih majhne vrednosti, kakršen je predmetni, je sodbo moč izpodbijati samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), o čemer je stranke sicer poučilo že prvostopno sodišče (458. člen ZPP).

6. Očitek kršitve 105. in 180. člena ZPP, ki ga pritožba utemeljuje s trditvami o nesklepčnosti tožbe, je usmerjen v uveljavljanje kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Utemeljenosti obstoja t. i. relativne kršitve določb pravdnega postopka ni moč presojati.

7. Enako velja tudi za očitke, usmerjene v uveljavljanje kršitve 451., 452. in 453. člena ZPP. Kljub temu velja pojasniti, da za postopek v sporu majhne vrednosti veljajo določene postopkovne posebnosti (toženec ne trdi, da ga sodišče nanje ni opozorilo). V 451. členu ZPP je določeno, da mora v postopku v sporu majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. V primeru, ko se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora tožeča stranka vsa dejstva in dokaze navesti v dopolnitvi tožbe(1), tožena stranka pa lahko v odgovoru na dopolnitev tožbe dopolni svoj ugovor zoper sklep o izvršbi in odgovori na dopolnitev tožbe tožeče stranke. Glede na določbo tretjega odstavka 452. člena ZPP lahko tožeča stranka v roku 8 dni po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo, tožena stranka pa lahko nato v roku 8 dni po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v kakšnih drugih vlogah, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Pritožbene navedbe toženca, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati tožnikovih navedb iz vloge z dne 13. 1. 2016, naslovljene kot „Druga pripravljalna vloga“, ne bi smelo upoštevati, saj je šlo šele za pripravljalno vlogo, v kateri je tožnik odgovoril na navedbe iz odgovora na tožbo v skladu s tretjim odstavkom 452. člena ZPP.

8. Toženec s trditvami o odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih glede tega, kdo je uporabnik storitev in glede višine zahtevka, le navidezno uveljavlja postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kakšne napake v sestavi sodbe, zaradi katere ne bi bil možen preizkus sodbe, namreč prvostopni sodbi ne očita. Razčlenitev pritožbenih navedb glede razlogov, katerih pomanjkanje očita sodbi, pa pokaže, da s temi navedbami pravzaprav kritizira dejansko stanje, torej uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (458. člen ZPP).

9. Ob ugotovitvi, da je bil toženec kot uporabnik storitev dolžan plačevati storitve v ugotovljeni višini za odjemni mesti na naslovu 1, kjer se nahaja vodomer premera 40 mm, ter na naslovu 2, kjer se nahaja vodomer premera 65 mm, na katere je pritožbeno sodišče vezano, se izpodbijani zaključek sodišča prve stopnje o delni ugoditvi tožbenemu zahtevku izkaže za materialnopravno pravilnega (Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu okolja, Zakon o urejanju prostora, Zakon o gospodarskih javnih službah, Odlok o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec d.o.o.(2), Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, Uredba Vlade Republike Slovenije o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Elaborat Občine Žalec o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo - marec 2013, Elaborat Občine Žalec za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode - maj 2013, Sklep o oblikovanju in potrditvi cen komunalnih storitev z dne 4. 7. 2013).

10. Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

11. Toženec ni upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu z vložitvijo pritožbe nastali, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ter prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Če tožena stranka (v izvršilnem postopku dolžnik) vloži obrazložen ugovor, izvršilno sodišče izda sklep na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), s katerim razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, predlog za izvršbo pa se v tem primeru obravnava kot tožba v pravdnem postopku, katero je praviloma treba dopolniti, saj se za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine glede na drugi odstavek 41. člena ZIZ ne zahteva, da bi vseboval dejstveno podlago izterjevane obveznosti.

Op. št. (2): Uradni list RS št. 63/2001, 112/2009.