26. 3. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Metoda Mezka, Ankaran, ki ga zastopa Franc Mesar, odvetnik v Kopru, na seji 26. marca 2024

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 24/2020 z dne 7. 7. 2020 in sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 47/2020 z dne 24. 8. 2021 ter sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 163/2019 z dne 8. 1. 2020 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 75/2018 z dne 13. 5. 2019 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 30/16 in 204/21) ter 367.a, 367.b in 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 10/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 24/2020, s katerim je to dopustilo revizijo glede štirih vprašanj, ki jih je ocenilo kot pomembna pravna vprašanja. Očita mu kršitev 22. člena Ustave, ker naj mu pred odločitvijo o dopustitvi ne bi bil vročen predlog za dopustitev revizije, da bi se lahko o njem izjavil, in ker naj bi Vrhovno sodišče dopustilo dejansko vprašanje in ne pravnega. Pritožnik izpodbija tudi sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 47/2020, s katerim je Vrhovno sodišče ugodilo reviziji ter sodbi nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, kot tudi v 1. točki izreka tega sklepa navedeni, sicer razveljavljeni, odločitvi nižjih sodišč. Vrhovnemu sodišču očita, da naj bi retroaktivno uporabilo zakon in pritožnikovo ravnanje presojalo ex post, namesto ex ante, ko je odločalo o njegovi odškodninski odgovornosti člana uprave. Glede razveljavljenih odločitev nižjih sodišč pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče o njiju odloči izjemno, pred izčrpanjem pravnih sredstev, sicer pa jima očita, da naj bi sodišči izhajali iz napačnih predpostavk o strateškem partnerstvu, dolgoročnih poslih itd.

2.Pritožnik hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v izreku navedenih določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Določbam ZPP očita, da ne omogočajo kontradiktornosti postopka pred Vrhovnim sodiščem, saj se predlog za dopustitev revizije ne vroča nasprotni stranki v fazi dopustitve revizije. Določbi ZST-1 pa očita, da sodna taksa ni omejena navzgor in strankam v sporih z visoko vrednostjo spornega predmeta, kot je obravnavani, onemogoča vložitev pravnih sredstev.

B.

3.Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-524/14 z dne 16. 6. 2016 (12. in 13. točka obrazložitve) pojasnilo, zakaj sklep o dopustitvi revizije za nasprotno stranko iz pravde, torej stranko, ki predloga za dopustitev revizije ni vložila, ni mogoče šteti za akt, s katerim bi bilo odločeno o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), in ustavna pritožba zoper njega ni dovoljena. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

4.Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe, na njegov obstoj pa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

5.Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila po izdaji razveljavitvenega sklepa Vrhovnega sodišča št. III Ips 47/2020 v novem sojenju pred sodiščem prve stopnje dne 28. 12. 2022 že izdana nova sodba št. I Pg 265/2021 in da se je pritožnik zoper njo pritožil. Odločitev o ustavni pritožbi, vloženi zoper sklep Vrhovnega sodišča in odločitvi nižjih sodišč iz prejšnjega sojenja, tako na nadaljnji potek postopka ne more imeti več vpliva. Izboljšanja pravnega položaja pritožnik s to ustavno pritožbo ne more doseči. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je zato Ustavno sodišče ustavno pritožbo tudi v preostalem delu zavrglo (1. točka izreka).

6.Glede na navedeno odločitev je pritožnikov predlog za izjemno obravnavo ustavne pritožbe pred izčrpanjem pravnih sredstev zoper odločitvi nižjih sodišč nesmiseln in Ustavnemu sodišču o njem ni treba posebej odločiti. Ustavno sodišče pri svojem preizkusu ni upoštevalo pritožnikove dopolnitve ustavne pritožbe, vložene po izteku 60-dnevnega prekluzivnega roka.

7.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

8.Izpodbijane določbe ZPP in ZST-1 ne učinkujejo neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče iz zgoraj navedenih razlogov zavrglo. Zato je bilo treba že iz tega razloga zavreči tudi pobudo (2. točka izreka). Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 16. člena ZST-1 pa bi bilo treba zavreči tudi zato, ker je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 (Uradni list RS, št. 35/18, in OdlUS XXIII, 7) ta člen ZST-1 že razveljavilo prav v delu, ki je urejal višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR, kar izpodbija pobudnik.

9.Glede na tako odločitev o pobudi Ustavno sodišče pooblaščenca pobudnika ni pozivalo na dopolnitev pobude z ustreznim pooblastilom za zastopanje.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Pri odločanju o tej zadevi je bil izločen sodnik dr. Rok Čeferin. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-75/10, Up-401/10 z dne 8. 4. 2010, št. U-I-122/11, Up-572/11 z dne 21. 6. 2011, št. U-I-204/19, Up-934/19 z dne 12. 10. 2021 in št. U-I-433/20, Up-1166/20 z dne 29. 5. 2023.