Jedro

Predmet spora po tožbi in nasprotni tožbi je namreč en predmet, katerega predstavlja oz. je predstavljalo skupno premoženje pravdnih strank, ki se je s sodbo sodišča tudi razdelilo med pravdni stranki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 10.295,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi nepravilne uporabe določb o odmeri pravdnih stroškov. V pritožbi navaja, da je tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe dolžna tožeči stranki v celoti povrniti pravdne stroške. Z izpodbijanim sklepom, s katerim so odmerjeni stroški tožeče stranke, je prvostopno sodišče v posledici nepravilne ugotovitve vrednosti spornega predmeta, tožeči stranki v postopku po združitvi pravdnih zadev, nepravilno odmerilo pravdne stroške. Po združitvi pravd, to je po tožbi in nasprotni tožbi, bi prvostopno sodišče moralo odmero stroškov odvetniškega zastopanja po tožbi in nasprotni tožbi obravnavati ločeno in v posledici takšnega obravnavanja ločeno tudi odmeriti stroške. Vrednost spora namreč po združitvi pravd znaša 180.000,00 EUR, ne pa 90.000,00 EUR kot je to ovrednotilo prvostopno sodišče. Odvetniški stroški bi tako morali biti od združitve pravd dalje obračunani po vrednosti spora 180.000,00 EUR. Tožeči stranki bi na podlagi takšnega pravilnega pristopa morali biti priznani pravdni stroški v skupnem znesku 15.063,74 EUR, ne pa v znesku 10.295,12 EUR, kot je stroške odmerilo prvostopno sodišče. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v skladu z navedenimi pritožbenimi izvajanji. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za potrditev prvostopnega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V Zakonu o odvetniški tarifi in tudi v Odvetniški tarifi ni posebnih določb o izračunavanju nagrade odvetniku v primerih združitve pravd po tožbi in nasprotni tožbi v skupno obravnavanje. V sodni praksi1 je sprejeto stališče, da se v primeru, ko se zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno obravnavanje, se vrednosti spornega predmeta iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri nagrada pooblaščencu. Po določbi prvega odstavka 20. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) se pri ugotavljanju vrednosti predmeta odvetniške storitve v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo. Po določbi prvega odstavka 21. člena ZOdvT pa v primeru, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, se vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Pri ugotavljanju vrednosti predmeta postopka na podlagi 27. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), se v postopku delitve stvari ali skupnega premoženja vrednost predmeta postopka določi po vrednosti stvari ali premoženja, ki se deli.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je predmet postopka tako po tožbi in nasprotni tožbi bilo skupno premoženje pravdnih strank, ovrednoteno na 93.167,34 EUR, da sta se pravdni zadevi po tožbi in nasprotni tožbi združili v skupno obravnavanje in da je po pravnomočni sodbi tožena stranka, ki je v pravdi propadla, tožeči stranki dolžna povrniti pravdne stroške. Izhajajoč iz gornjih pravil je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da skupna vrednost spornega predmeta znaša 93.167,34 EUR. Predmet spora po tožbi in nasprotni tožbi je namreč en predmet, katerega predstavlja oz. je predstavljalo skupno premoženje pravdnih strank, ki se je s sodbo sodišča tudi razdelilo med pravdni stranki. Izhajajoč iz navedene sodne prakse, upoštevaje določbo prvega odstavka 21. člena ZOdvT v zvezi s 27. členom ZST-1 je v obravnavanem primeru prvostopno sodišče pravilno ugotovilo skupno vrednost predmeta odvetniške storitve tudi po združitvi pravd in tožeči stranki glede na ugotovljeno sporno vrednost pravilno odmerilo pravdne stroške. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

8. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1 Sklep VSL I Cpg 276/2013, sodba VSK Cp 265/2016 in sodba VSC Cp 55/2011.