Jedro

Odsvojitev poslovnega deleža v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ni novo ustanovitveno vlaganje v smislu 4. točke drugega odstavka 27. člena ZSReg, zato predlogu za vpis spremembe ustanoviteljev ni treba priložiti potrdila o neporavnanih dospelih obveznostih.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo predlagatelja zoper prvostopenjski sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep samostojne referentke, ki je zavrgla njegovo priglasitev za vpis spremembe dejavnosti in ustanoviteljev. Štelo je, da je šlo za nova ustanovitvena vlaganja v družbo K. d.o.o., zaradi česar bi moral predlagatelj priglasitvi predložiti od davčne uprave overjeno izjavo, da že vpisani subjekti vpisa, katerih ustanovitelj, družbenik ali član je, nimajo neporavnanih dospelih obveznosti, kot to zahteva določba 4. točke drugega odstavka 27. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg - Uradni list RS, št. 13/94 s spremembami).

Zoper takšen sklep vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ki naj bi jo sodišči zagrešili s tem, ko sta uporabili določbo 4. točke drugega odstavka 27. ZSReg, nista pa uporabili določb 416. in 417. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami) in tudi ne 44. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba - Uradni list RS, št. 18/2002). Sodišči naj bi bili zagrešili tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Vrhovno sodišče soglaša s tožilkino navedbo, da je bila storjena kršitev registrskega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 19. člena ZSReg v povezavi z določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP - Uradni list SRS, št. 30/86 s spremembami) smiselno uporablja v postopku za vpis v sodni register. Ta kršitev je bila storjena s tem, ko sodišči nista navedli razlogov za zavrženje predloga v tistem delu, ki se nanaša na vpis spremembe dejavnosti. Po določbi 35. člena ZSReg odloči registrsko sodišče o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register. Utemeljitev, da niso izpolnjene posebne procesne predpostavke za vpis spremembe družbenika, ne daje podlage za zavrženje predloga v delu, ki se nanaša na vpis podatka, za katerega takšne procesne predpostavke niso predpisane (spremembe dejavnosti).

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bilo z zavrženjem predloga za vpis spremembe družbenika v tem primeru zmotno uporabljeno materialno pravo.

Po določbi prvega odstavka 417. člena ZGD se pri prenosu poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo za pridobitelja šteje le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. To pomeni, da vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutiven, ampak le deklaratoren. Ne glede na to, ali je prenos poslovnega deleža vpisan v sodni register ali ne, je torej njegov pridobitelj postal družbenik.

Zaradi publicitetnega načela in načela zaupanja v sodni register mora le-ta v največji možni meri odražati tisto stanje, ki obstaja v dejanskem pogledu. To še posebej velja v primerih deklaratornih vpisov, ki v resnici samo odražajo tisto, kar dejansko že obstaja. Pri deklaratornih vpisih tako registrsko sodišče ne more imeti enake vloge kontrole nad vpisi pravno pomembnih dejstev, kot jo ima pri konstitutivnih vpisih. Načela publicitete sodnega registra, zaupanja v sodni register in pravne varnosti terjajo, da registrsko sodišče deklaratorni vpis opravi v vsakem primeru, če so le izpolnjeni formalni pogoji zanj.

V primeru prenosa poslovnega deleža je tak formalni pogoj samo formalno pravilen predlog za vpis, ki mu je priložen odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža (glej 1. točko 44. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, Uradni list RS 18/2002). Vprašanje je, ali med take formalne pogoje sodi tudi izjava iz 4. točke drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZSReg. Ne da bi moralo razrešiti vprašanje, ali pomeni za pridobitelja poslovnega deleža, ki je ustanovitelj ali družbenik v nekem že obstoječem subjektu vpisa, nakup poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo novo ustanovitveno vlaganje, Vrhovno sodišče ugotavlja, da taka izjava v primeru vpisa prenosa poslovnega deleža ne more biti pogoj za vpis te spremembe v sodni register. Zahtevati tako izjavo ima smisel samo, če dejstvo, da je predlagatelj vpisa ne predloži, lahko privede do zavrnitve predloga za vpis spremembe družbenika v sodni register. Do take posledice pa v primeru deklaratornega vpisa spremembe družbenika v sodni register ne more in ne sme priti. Do spremembe družbenika je namreč že prišlo, načeli publicitete in zaupanja v sodni register ter pravna varnost pa terjajo, da je novo stanje razvidno tudi iz sodnega registra. Namena, zaradi katerega je predpisana predložitev izjave (preprečitev, da bi osebe, ki so družbeniki v družbah, ki imajo neporavnane obveznosti, postali tudi družbeniki v drugih družbah), torej ni več mogoče doseči. V obravnavanem primeru torej ni odločilno vprašanje, ali gre pri prenosu poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo v primeru, ko je pridobitelj že družbenik v nekem drugem subjektu vpisa, za novo ustanovitveno vlaganje ali ne in mora - če je družbenik v drugem subjektu vpisa - predlogu za vpis spremembe družbenika v sodni register priložiti izjavo iz 4. točke drugega odstavka 27. člena ZSReg. Te izjave od njega ni mogoče zahtevati že zato, ker je vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register deklaratornega značaja in ga registrsko sodišče ne more zavrniti zato, ker predlagatelj take izjave ni predložil. S tem bi namreč povzročilo, da dejansko stanje, ki mora biti odraženo v sodnem registru, iz njega ne bi bilo razvidno.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi določb prvega odstavka 379. člena ter drugega odstavka 380. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP izpodbijani sklep in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.