10. 3. 2005

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Murski Soboti, na seji dne 10. marca 2005

odločilo:

1.Za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo zemljišč parc. št. 447 in 448 k.o. Ž. Ž. je pristojna Upravna enota Murska Sobota.

2.Za odločanje o denacionalizaciji solastninskega deleža 1/2 nepremičnine (zemljišča parc. št. 279 k.o. Ž. Ž. z zgradbo, ki je na njem stala ob podržavljenju), ki je bila predmet kupne pogodbe med A. A. in Občino Murska Sobota, je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

3.Za odločanje o denacionalizaciji solastninskega deleža 1/12 nepremičnine (zemljišča parc. št. 279 k.o. Ž. Ž. z zgradbo, ki je na njem stala ob podržavljenju), ki je bila predmet kupne pogodbe med B. B. in Občino Murska Sobota, je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

4.Za odločanje o denacionalizaciji preostalih 5/12 nepremičnine (zemljišča parc. št. 279 k.o. Ž. Ž. z zgradbo, ki je na njem stala ob podržavljenju), je pristojna Upravna enota Murska Sobota.

Obrazložitev

A.

1.C. C. in drugi so pri upravnem organu vložili zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin. Upravni organ je z dopisom z dne 22. 6. 2001 Okrajnemu sodišču v Murski Soboti odstopil v reševanje del zahtevka, ki se nanaša na stanovanjsko hišo, stoječo na parc. št. 279, in nezazidano stavbno zemljišče parc. št. 447 in 448, vse k.o. Ž. Ž.. Navedene nepremičnine naj bi bile po navedbah C. C. in Č. Č. podržavljene na podlagi kupne pogodbe, sklenjene zaradi sile oziroma grožnje.

2.Okrajno sodišče v zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti navaja, da so bile nepremičnine v zemljiškoknjižnem vložku št. 2708 k.o. Ž. Ž. kot z. k. telo I vpisane parc. št. 279 (stavbišče), parc. št. 447 in parc. št. 448. Kot z. k. telo II je bila vpisana hiša št. 4 v Z. Z., stoječa na parc. št. 279. Zemljišča naj bi bila nacionalizirana že na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 – v nadaljevanju ZNZGZ). Zato Okrajno sodišče meni, da je za odločanje o denacionalizaciji zemljišč pristojen upravni organ.

3.Okrajno sodišče naj tudi ne bi bilo pristojno za odločanje o 5/12 zgradbe, ki je stala na parc. št. 279 k.o. Ž. Ž.. Navaja, da omenjena zgradba ni bila nacionalizirana, tako da je bila v zemljiški knjigi D. D. vpisana kot lastnica z. k. telesa II. Po darilni pogodbi z dne 10. 7. 1961 se je kot lastnica 1/2 z. k. telesa II vpisala A. A. Po smrti D. D. so bili solastniki z. k. telesa II še dediči (vsak do 1/12). Ker sta svoj solastniški delež takratni občini Murska Sobota prodala le A. A. in eden izmed dedičev, Okrajno sodišče meni, da je pristojno le za odločanje o denacionalizaciji deleža 1/2 zgradb, ki ga je Občini Murska Sobota prodala A. A. in deleža 1/12 zgradb, ki ga je Občini Murska Sobota prodal B. B. (V. št. 72). Odločanje o denacionalizaciji preostalih 5/12 solastninskih deležev zgradbe pa naj bi sodilo v upravno pristojnost. Za te deleže namreč prodajne pogodbe niso bile predložene in tudi ne najdene, pravni nasledniki takratnih solastnikov pa naj bi zatrjevali, da so jim bili vzeti brez pravnega naslova.

B.

4.Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, ali na način iz 4. člena ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

5.V obravnavanem primeru je vložena zahteva za denacionalizacijo več nepremičnin, med njimi parc. št. 279, 447 in 448 k.o. Ž. Ž. Upravna enota je Okrajnemu sodišču odstopila del zahteve za denacionalizacijo, ki se nanaša na "stanovanjsko hišo, stoječo na parc. št. 279, in nezazidano stavbno zemljišče parc. št. 447 in 448, vse k.o. Ž. Ž.", ker naj bi bile te nepremičnine po navedbah dveh strank v postopku podržavljene na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi sile oziroma grožnje. Okrajno sodišče pa meni, da je pristojno za odločanje le o solastninskem deležu 1/2 omenjene hiše, ki ga je takratni Občini Murska Sobota prodala A. A., in o solastninskem deležu 1/12, ki ga je istemu kupcu prodal B. B., V. št. 72.

6.Okrajno sodišče torej svoje pristojnosti za odločanje ne zavrača za ves del odstopljenega zahtevka, temveč le za vsa tri zemljišča in za 5/12 zgradbe.

7.Iz listin v spisu Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. N 21/2001 je razvidno, da so bila zemljišča s temi parcelnimi številkami nacionalizirana z ZNNZGZ. Na zemljišču parc. št. 279 pa je stala zgradba, ki naj ne bi bila nacionalizirana ne na podlagi ZNNZGZ ne podržavljena na podlagi kakšnega drugega predpisa iz 3. in 4. člena ZDen. Vlagatelji zahteve za denacionalizacijo trdijo, da je bilo 5/12 te zgradbe odvzeto brez pravnega naslova, torej na način iz 4. člena ZDen. Le dva solastnika sta namreč svoja solastninska deleža prodala takratni Občini Murska Sobota, ta pravni posel pa naj bi bil sklenjen zaradi prisile oziroma zaradi grožnje.

8.V 9. točki 3. člena ZDen je določeno, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi ZNNZGZ, upravičenci do denacionalizacije. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02 in OdlUS XI, 87) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve citirane odločbe). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, pa prideta v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve navedene odločbe).

9.V obravnavanem primeru ni sporno, da so bila zemljišča nacionalizirana, tj. podržavljena na podlagi ZNNZGZ, ki je naveden v 9. točki 3. člena ZDen. Za določitev pristojnosti za odločanje o denacionalizaciji nezazidanih zemljišč ni pomembno, na kateri podlagi so bila zemljišča prejšnjim lastnikom odvzeta iz posesti, tj. na kateri podlagi jim je bila odvzeta pravica uporabe na nacionaliziranem nezazidanem zemljišču. Zato je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji zemljišč parc. št. 447 in 448 k.o. Ž. Ž. pristojna Upravna enota v Murski Soboti (1. točka izreka).

10.Pri zahtevi za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 279 pa gre za zahtevo za denacionalizacijo ne le nacionaliziranega zemljišča, temveč tudi zgradbe, ki ni bila nacionalizirana ne na podlagi ZNNZGZ ne podržavljena na podlagi kakšnega drugega predpisa iz 3. in 4. člena ZDen. Če je bila na nacionalizirani gradbeni parceli zgradba, ki ni bila nacionalizirana, je imel njen lastnik pravico do brezplačnega uživanja zemljišča vse dotlej, dokler je na tem zemljišču stala zgradba (37. člena ZNNZGZ). To pomeni, da imetniku pravice brezplačnega uživanja oziroma uporabe zemljišča ni bilo mogoče odvzeti, dokler je na njem stala zgradba v njegovi lasti. Do odvzema je lahko prišlo le ob podržavljenju zgradbe. Prav tako je do prenosa pravice na zemljišču prišlo vedno ob prenosu lastninske pravice na stavbi. Zato je pristojnost za odločanje o denacionalizaciji nepremičnine parc. št. 279 odvisna od pravne podlage za prenos lastninske pravice na stanovanjski hiši.[1]

11.Ker Okrajno sodišče zavrača pristojnost za odločanje o denacionalizaciji celega zemljišča, na katerem je stala zgradba, je torej treba šteti, da obstaja spor o pristojnosti za odločanje o denacionalizaciji cele nepremičnine[2] s parc. št. 279 in ne le glede zemljišča in 5/12 zgradbe.

12.V obravnavani zadevi ni sporno, da sta bila solastninski delež 1/2 in solastninski delež 1/12 omenjene zgradbe predmet pravnega posla. Glede na to, da vlagatelji zahtevajo denacionalizacijo zgradbe in zemljišča, na katerem je zgradba stala, pa je za odločanje o denacionalizaciji teh deležev nepremičnine s parc. št. 279 pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti (2. in 3. točka izreka).

13.Preostalih 5/12 stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 279, je bilo v solastnini drugih petih oseb (vsak do 1/12). Iz listin v spisu pa ni razvidno, da bi bil podlaga za prenos teh 5/12 stanovanjske hiše iz zasebne lastnine v družbeno lastnino pravni posel. Zato je za odločanje o denacionalizaciji teh deležev nepremičnine s parc. št. 279 pristojna Upravna enota Murska Sobota (4. točka izreka).

C.

14.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opombi:

[1]Podobno kot v zadevi št. P-1/04, o kateri je Ustavno sodišče odločilo z odločbo z dne 5. 2. 2004 (Uradni list RS, št. 10/04 in OdlUS XIII, 3).

[2]Člen 18 Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) določa, da je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami, vse druge stvari pa so premičnine.