Jedro

Pri četrti dopolnitvi izvedenskega mnenja gre za pojasnilo tega, kar je bilo navedeno že v predhodnih dopolnitvah mnenja. V njem je izvedenec vztrajal pri prvotno podanem mnenju ter dodatno pojasnjeval odgovore, na katere je že prej odgovoril. Za takšno pisno pojasnilo pa izvedencu ne pripada (nova) nagrada, kot jo določa drugi odstavek 51. člena Pravilnika. Po tej določbi izvedencu pripada nagrada le, če gre za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo. Pri četrti dopolnitvi mnenja pa ni šlo za odgovore na dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo. Izvedencu zato nova nagrada ne pripada.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I., II., in III. točki izreka spremeni tako, da glasi: „Sodnemu izvedencu za medicino doc. dr. A.A., dr. med., specialistu ortopedu, na naslovu ..., se za pisno pojasnilo z dne 27. 12. 2013 priznajo stroški v znesku 20,00 EUR. Navedeni znesek je dolžna plačati tožena stranka v roku 15 dni na transakcijski račun sodnega izvedenca št. ..., odprt pri Banki B., d.d..“ V ostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom sodnemu izvedencu za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje z dne 27. 12. 2013 priznalo nagrado v skupnem znesku 430,10 EUR (I. točka izreka). Nadalje je sklenilo, da je od zneska 430,10 EUR potrebno obračunati in plačati 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 38,06 EUR in ga plačati na račun ZPIZ (II. točka izreka). Odločilo je, da je nagrado, določeno pod I. točko, ter prispevek, določen pod II. točko izreka sklepa, dolžna plačati tožena stranka v roku 15 dni od prejema sklepa (III. točka izreka). Sodišče je tudi odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka).

Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče sodnega izvedenca že četrtič pozvalo, naj poda dopolnitev mnenja, tožena stranka pa mora zaradi izpodbijanega sklepa že petič poravnati stroške izvedenskega dela. Izvedenec v četrti dopolnitvi mnenja vztraja pri prvotno podanem mnenju, sodišče pa je izvedencu neutemeljeno priznalo ponovno nagrado za isto mnenje. Iz vsebine četrte dopolnitve pisnega mnenja je razvidno, da gre zgolj za ponovitev prejšnjih dopolnitev mnenj. Tožena stranka nasprotuje ponovnemu priznanju izvedenine za podajo mnenja, ki v ničemer ne dopolnjuje prejšnjih mnenj. Sodišču prve stopnje očita, da je napačno uporabilo določbo 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami; v nadaljevanju Pravilnik), ko je izvedencu priznalo nagrado v znesku 230,00 EUR. Do te nagrade izvedenec ni upravičen. Prav tako ni upravičen do posebnih nagrad za študij spisa, uporabo strokovne literature v tujem jeziku in povrnitve materialnih stroškov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugotovi, da izvedenec ni upravičen do dodatne izvedenine. Tožena stranka opozarja, da je odmerjeno nagrado že poravnala v celoti, in zahteva, da se ji odmerjeni znesek po rešitvi pritožbe vrne v celoti.

Pritožba je delno utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Na podlagi 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za izvedensko delo in do povračila s tem povezanih stroškov. Pri tem je treba izvedensko delo obravnavati kot celoto. Iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je bila za osnovno mnenje z dne 3. 8. 2013 in tri dopolnitve tega mnenja izvedencu štirikrat (pravnomočno) odmerjena nagrada za izvedensko delo, ki je bila skladno z določbo drugega odstavka 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) naložena v plačilo toženi stranki. Izvedenec je v četrti dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 27. 12. 2013 ponovno pojasnjeval svoje mnenje, ki ga je izdelal 3. 8. 2013 v zvezi z vprašanjem, ali je bila tožnica glede na ugotovljeno zdravstveno stanje tudi v času od 26. 2. 2013 dalje začasno nezmožna za delo. Dopolnitev pisnega mnenja, ki je bila podlaga za odmero nagrade v izpodbijanem sklepu, je izvedenec izdelal po prejemu (četrtega) zaprosila sodišča, naj pisno odgovori na pripombe strank. Če je sodišče izvedencu glede na naravo izvedenskega dela naložilo, da svoj izvid in mnenje izdela pisno, bi moral izvedenec kljub temu svoj izvid in mnenje nato podati ustno na obravnavi, ker stranki izvedenskega mnenja nista sprejeli brez pripomb in pomislekov. Izvedenec bi lahko na zaslišanju odgovoril na pisne pripombe strank k osnovnemu mnenju, obenem pa bi bilo mogoče odpraviti morebitne nejasnosti ali pomanjkljivosti mnenja, kot to določa drugi odstavek 254. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče se strinja s toženo stranko, da gre pri četrti dopolnitvi mnenja za pojasnilo tega, kar je bilo navedeno že v predhodnih dopolnitvah mnenja. V njem je izvedenec vztrajal pri prvotno podanem mnenju ter dodatno pojasnjeval odgovore, na katere je že prej odgovoril. Za takšno pisno pojasnilo pa izvedencu ne pripada (nova) nagrada, kot jo določa drugi odstavek 51. člena Pravilnika. Po tej določbi izvedencu pripada nagrada le, če gre za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo. Pri četrti dopolnitvi mnenja pa ni šlo za odgovore na dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.

Izvedencu torej nova nagrada po nobeni od priglašenih postavk ne pripada. Ker pa je na poziv sodišča pisno odgovoril na pripombe tožnice, pa ni mogoče slediti toženi stranki, da ni upravičen niti do povrnitve materialnih stroškov. Izvedenec jih je priglasil na podlagi tretjega odstavka 45. člena Pravilnika. Ta določa, da se ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Glede na to, da do nagrade v smislu določb Pravilnika izvedenec ni upravičen, nastali pa so mu poštni stroški in stroški fotokopiranja oziroma stroški za porabljen material, je pritožbeno sodišče materialne stroške odmerilo v pavšalnem znesku 20,00 EUR.

V zvezi s pritožbeno navedbo tožene stranke, da je odmerjeno nagrado že poravnala v celoti, in zahteva, da se ji odmerjeni znesek po rešitvi pritožbe vrne v celoti, pritožbeno sodišče dodaja, da vprašanje vračila izvedenine ni bilo predmet pritožbenega odločanja.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Tožena stranka je dosojene stroške dolžna plačati izvedencu v roku 15 dni, razen če je te stroške izvedencu že nakazala na podlagi izpodbijanega sklepa.