Jedro

Predlog za imenovanje poslovodje preko sodišča lahko po drugem odstavku 50. člena ZGD-1 vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Pravni interes je podan, če se predlagatelj nahaja v negotovosti, ki bo s sklepom o imenovanju odstranjena. Predlagatelj mora torej izkazati, da bo lahko z zase ugodno odločitvijo v tem postopku uresničil svoje pravno zatrjevano upravičenje, ki ga je primarno izrazil z možnostjo vložitve predloga za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa v skladu z 20.a in 21. členom ZIZ.

Če upnik vroča izjavo o zapadlosti terjatve dolžniku s priporočeno poštno pošiljko in pridobi dokaz o neuspelem poskusu vročitve, se šteje, da je bila izjava o zapadlosti terjatve dolžniku vročena (čeprav se je poštna pošiljka vrnila upniku), obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve pa se šteje za dokaz zapadlosti terjatve iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrže predlog, ki se glasi: „I. Za poslovodjo družbe M., d. o. o., se imenuje E.B., s. p. II. Sodno imenovana poslovodja družbe M., d. o. o., E.B. s. p., je imenovana do imenovanja novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi družbe M., d. o. o. III. Poslovodja vodi posle družbe M., d. o. o. ter jo zastopa in predstavlja samostojno ter brez omejitev.

IV. Ta sklep stopi v veljavo z dnem njegove izdaje.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlagateljev predlog za sodno imenovanje poslovodje družbe M., d. o. o., zavrnilo. Kot nosilne razloge za svojo odločitev je navedlo, da nasprotni udeleženec ima direktorico A.Ć. (v nadaljevanju: AĆ). Predlagatelj ni zatrjeval, da bi direktorica umrla ali da bi bila trajno ali dolgotrajno nezmožna za delo. Njena odsotnost iz države pa ne pomeni, da bi bila pri imenovanju poslovodje potrebna sodna intervencija. Tudi direktor, ki v državi v določenem trenutku ni fizično prisoten, lahko veljavno zastopa družbo in zanjo izjavlja voljo (npr. telefonsko, prek elektronskih ali faks sporočil itd.). Dejstvo, da nasprotni udeleženec ne izpolnjuje obveznosti iz kreditne pogodbe sklenjene s predlagateljem, ne predstavlja nujnega primera, ki bi upravičeval sodno poseganje v voljo družbenikov glede določitve osebe, ki naj družbo zastopa.

Nasprotni udeleženec je eno osebna družba, katere edini družbenik je družba F., d. o. o., edina družbenica in zastopnica te družbe pa je prav tako AĆ. Sodna postavitev poslovodje bi pomenila poseg v voljo edinega družbenika o tem, kdo naj družbo zastopa. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti okoliščina, da se je nad nasprotnim udeležencem začel postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Upnik ima kot predlagatelj namreč možnost nasprotovati izbrisu nasprotnega udeleženca iz registra brez likvidacije po tretjem odstavku 432. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postavitev poslovodje le zaradi nasprotovanja izbrisu, ni potrebna.

2. Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil in uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 52. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da samo imenuje poslovodjo v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZGD-1 oziroma sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistveni pritožbeni razlogi so naslednji: - vpis AĆ kot poslovodje v sodni register sam po sebi še ne pomeni, da nasprotni udeleženec ima poslovodjo ampak ga dejansko nima in gre za nujni primer, ki terja postavitev poslovodje v sodnem postopku; - gre za zlorabo inštitutov korporacijskega prava, kar posledično pripelje do oškodovanja predlagatelja in nasprotnega udeleženca kot pravne osebe; - predlagatelj je pred vložitvijo predloga direktorici nasprotnega udeleženca na njen naslov naveden v sodnem registru (AAA), neuspešno (oseba neznana) poskušal priporočeno po pošti s povratnico, vročiti odpoklic kreditne pogodbe, zahtevo za takojšnje vračilo vsega koriščenega kredita, izpisek odprtih postavk na dan 10. 7. 2015 in opomin po pogodbi z dne 10. 7. 2015; - dejstvo o neznani osebi AĆ, na naslovu vpisanem v register, je ugotovil tudi detektiv J.J. v svojem poročilu št. 87/15-V z dne 9. 9. 2015; - AĆ ni znana niti na naslovu BBB, kjer ima sedež družba F., d. o. o., družbenica nasprotnega udeleženca katere zastopnica je tudi AĆ; - na več telefonskih številkah mobilnih telefonov, ki naj bi jih uporabljali v družbi nasprotnega udeleženca se na zvonjenje nihče ni oglasil, ali pa so bile številke že izklopljene; - sodišče je zmotno ugotovilo, da ne gre le za odsotnost direktorice nasprotnega udeleženca, ampak za zavestno izogibanje opravljanju funkcije poslovodje; - v konkretnem primeru ni bistveno, da bi lahko direktor, ki v državi ni fizično prisoten iz tujine veljavno zastopal družbo in zanjo izjavljal voljo preko elektronskih ali faks sporočil ampak, da je poslovodja de facto izginil; - predlagatelj ne vztraja pri imenovanju poslovodje zaradi začetega postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, temveč zaradi okoliščin, da zaradi odsotnosti poslovodje ni omogočeno nastopanje nasprotnega udeleženca v pravnem prometu, kar vpliva na predlagateljeve pravne interese; - predlagatelj je predlagal, da se kot poslovodjo imenuje upraviteljico iz seznama upraviteljev v postopkih zaradi insolventnosti, to je B.E. s. p. Pravna podlaga

5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I)(1) je v drugem odstavku 50. člena ZGD-1 določil pogoje za imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi, ali družbi z omejeno odgovornostjo, s posredovanjem sodišča.(2) Predlog za sodno imenovanje poslovodje nasprotnega udeleženca, ki je družba z omejeno odgovornostjo, je bil vložen 8. 10. 2015, kar je po začetku veljavnosti nove določbe drugega odstavka 50. člena ZGD-1 in je bila dana pravna podlaga za odločanje o tem predlogu.

Bistveno dejansko stanje in navedena pravna podlaga predlagatelja

6. Med strankama je bila sklenjena Kreditna pogodba št. 07/03446/14 z dne 2. 10. 2014 za znesek kredita 80.000,00 EUR glavnice (v nadaljevanju: kreditna pogodba, A 1) in Sporazum o zavarovanju denarnih terjatev, oboje v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja X opr. št. SV 2351/14 (v nadaljevanju: sporazum, A 1). Stranki sta soglašali z neposredno izvršljivostjo pogodbenih določil. 7. Predlagatelj je zatrjeval svoj pravni interes za imenovanje poslovodje nasprotnega udeleženca preko sodišča s trditvami, ki jih je sodišče druge stopnje povzelo v nadaljevanju. Nasprotni udeleženec ne plačuje svojih zapadlih obveznosti po kreditni pogodbi od novembra 2014 dalje. Zapadlost terjatve bi predlagatelj moral dokazati v skladu z 20.a členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).(3) Predlagatelj nasprotnemu udeležencu ni mogel s priporočeno pošiljko s povratnico vročiti naslednjih listin: odpoklica kreditne pogodbe in zahteve za takojšnje vračilo vsega koriščenega kredita, zadnjega poziva za posredovanje dokumentacije in podatkov o namenski rabi kredita z dne 13. 7. 2015, izpisek odprtih postavk na dan 10. 7. 2015 in opomin po pogodbi z dne 10. 7. 2015. Direktorici AĆ, ni bilo mogoče vročiti 17 opominov za plačilo zapadlih obrokov kredita niti na naslovu AAA. Pri vročanju navedenih pošiljk ni bil uspešen niti detektiv, ki ga je najel predlagatelj. Direktorica je neznana oziroma odsotna tako v Sloveniji kot v Bosni in Hercegovini.

8. V skladu z drugim odstavkom 20. a členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listno ali po zakonu overjeno listino. Za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Pisna izjava upniku oziroma sporočilo notarja se vroča priporočeno po pošti, na kar je bil nasprotni udeleženec opozorjen ob sklenitvi kreditne pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in je s svojim podpisom s tem tudi soglašal. Zakon o poštnih storitvah ne omogoča t. i. fikcije vročitve, z imenovanjem poslovodje pa bo predlagatelj dobil možnost, da zoper nasprotnega udeleženca uveljavi zapadlost celotne terjatve iz naslova kreditne pogodbe in bo posledično lahko vložil predlog za izvršbo.

V zvezi s konkretnim pravnim razmerjem, to je kreditno pogodbo, ima predlagatelj zakonsko predpisane obveznosti poročanja do Banke Slovenije, ki jih ne more izpolnjevati, če s strani nasprotnega udeleženca ne dobi ustreznih podatkov.

Predlagatelj se bo, ko bo imenovan poslovodja, lahko seznanil z dejanskim premoženjskim stanjem nasprotnega udeleženca. Poslovne knjige družbe lahko vpogleda le poslovodja. Začet je tudi postopek izbrisa po 427. členu ZFPPIPP. Predlagatelj bi lahko začetku izbrisnega postopka nasprotoval le, če bi hkrati predlagal začetek stečajnega postopka, kar je povezano s stroški. Imenovani poslovodja bi se lahko po oceni premoženjskega položaja nasprotnega udeleženca odločil ali bo predlagal začetek stečajnega postopka in mu ne bi bilo treba založiti predujma. Hkrati je okrnjena sposobnost nasprotnega udeleženca nastopati v pravnem prometu in izražati svoje interese.

Pri postavitvi poslovodje bi bilo treba smiselno upoštevati 82. člen ZPP, ki ureja postavitev začasnega zastopnika. Zato naj ga sodišče imenuje izmed notarjev, odvetnikov ali drugih usposobljenih oseb (npr. upravitelj).

Odgovor na pritožbene razloge

9. V postopku se uporabljajo določbe nepravdnega postopka (50. člen ZGD-1). 37. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) napotuje na smiselno uporabo določb pravdnega postopka. Ko se bo sodišče druge stopnje smiselno sklicevalo na ZPP, bo določbe pravdnega postopka uporabilo v zvezi s 50. členom ZGD-1 in 37. členom ZNP.

10. Sodišče druge stopnje se je v okviru pritožbenega razloga pravilne uporabe materialnega prava in sicer drugega odstavka 50. člena ZGD-1, na kar pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), najprej ukvarjalo s predlagateljevim pravnim interesom. Če ta ni izkazan, sodišču ni treba opraviti vsebinske presoje (ne) utemeljenosti predloga.

O predlagateljevem pravnem interesu

11. Predlog za imenovanje poslovodje preko sodišča lahko po drugem odstavku 50. člena ZGD-1 vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Pravni interes je podan, če se predlagatelj nahaja v negotovosti, ki bo s sklepom o imenovanju odstranjena.(4) Predlagatelj mora torej izkazati, da bo lahko z zase ugodno odločitvijo v tem postopku uresničil svoje pravno zatrjevano upravičenje, ki ga je primarno izrazil z možnostjo vložitve predloga za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa v skladu z 20.a in 21. členom ZIZ.

12. Kot je bilo ugotovljeno v postopku, niti nasprotnemu udeležencu niti njegovemu poslovodji ni bilo mogoče vročiti upnikovega obvestila o zapadlosti kreditne pogodbe. Zato predlagatelj meni, da ne more brez izkazane vročene priporočene pošiljke udeležencu o takojšnji zapadlosti terjatve in odstopu od pogodbe vložiti predloga za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa za izterjavo celotnega zneska po kreditni pogodbi. Sodišče druge stopnje meni drugače. V sodni praksi(5) je bilo namreč že sprejeto stališče, da je to mogoče, kar je pojasnjeno v nadaljevanju.

Po določbi petega odstavka 20. a člena ZIZ se upnikova pisna izjava o zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa dolžniku vroča priporočeno po pošti. Ker pa gre za vročitev pred začetkom postopka (pred procesna vročitev), se zanjo ne uporabljajo pravila pravdnega postopka o vročitvi sodnih pisanj, temveč relevantne določbe Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2). V 21. točki 2. člena ZPSto-2 je določeno, da priporočena poštna pošiljka pošiljatelju omogoča, da na svojo zahtevo pridobi dokaz o dostavi pošiljke - takšni posebni obliki priporočene pošiljke sta "priporočeno s povratnico" in "priporočena osebna vročitev".

13. Če se upnik posluži takšnega načina vročanja izjave o zapadlosti terjatve dolžniku in pridobi dokaz o neuspelem poskusu vročitve (primera neuspešne vročitve iz četrtega in petega odstavka 41. člena ZPSto-2), je treba po stališču sodne prakse šteti, da je bila izjava o zapadlosti terjatve dolžniku vročena (čeprav se je poštna pošiljka vrnila upniku), obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve pa se šteje za dokaz zapadlosti terjatve iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Upnik namreč ne more vplivati na to, ali bo dolžnik priporočeno pošiljko tudi dejansko (s)prejel, saj se dolžnik lahko temu izmika, ker poskuša preprečiti, da bi notarski zapis pridobil lastnost izvršilnega naslova. Če je bila dolžniku pisna izjava o zapadlosti terjatve poskušena vročena s priporočeno pošiljko na naslov, ki je vpisan kot poslovni naslov nasprotnega udeleženca v sodni register, dolžnik pa te pošiljke ni dvignil, ali je bil na poslovnem naslovu neznan, upniku po oceni višjega sodišča ni treba še posebej izkazovati verjetnosti, da se je dolžnik poskušal izogniti vročitvi navedene izjave. Sodišče v izvršilnem postopku ne sme nuditi pravnega varstva dolžniku, ki z izogibanjem vročitvam želi zase doseči boljši pravni položaj in onemogoča upniku, da bi dosegel poplačilo svoje terjatve.

Sodišče druge stopnje še pripominja, da bi predlagatelj, tudi če v izvršilnem postopku ne bi uspel dokazati zapadlosti svoje terjatve v skladu z 20.a členom ZIZ, sicer z več stroški in daljšim postopkom, od nasprotnega udeleženca lahko uveljavljal vrnitev kredita tudi s tožbo v pravdnem postopku.

14. Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj s priporočeno pošiljko poizkušal vročiti vse, že navedene listine, in pri tem ni bil uspešen (A 6 do A 9). Predlagatelj bi moral nasprotnemu udeležencu vse listine vročati v skladu z navedenimi določbami ZPSto-2. Če bi imel izkazano obvestilo pošte o neuspelem poskusu priporočene pošiljke, bi lahko vložil predlog za izvršbo za izterjavo v celoti zapadlega kredita po kreditni pogodbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa ob izpolnjenih pogojih 20.a člena ZIZ. V izvršilnem postopku pa je mogoče ugotoviti dolžnikovo premoženjsko stanje (4. člen ZIZ) in s tem doseči možnost poplačila predlagateljeve terjatve iz notarskega zapisa. Nedvomno bi bila izterjava dolga od nasprotnega udeleženca za predlagatelja lažja, če bi imel aktivnega poslovodjo, vendar pa slednje ni razlog za postavitev poslovodje.

15. Predlagateljeva trditev o obveznosti poročanja Banki Slovenije o izterjavi kredita od nasprotnega udeleženca je posplošena. O možnosti izterjave kredita je sodišče že zavzelo stališče, kar enako velja tudi za obveščanje Banke Slovenije, ki bi jo predlagatelj lahko realiziral, če bi vložil predlog za izvršbo.

16. Vse trditve o stroških, ki bi predlagatelju nastali v zvezi s predlogom za začetek stečajnega postopka niso pravno odločilnega pomena, ker se nanašajo na njegov ekonomski interes, ki ga sodišče druge stopnje pri presoji zatrjevanega pravnega interesa ni moglo upoštevati. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da bi predlagatelj lahko preprečil izbris nasprotnega udeleženca iz sodnega registra z vložitvijo ugovora po 3. točki 432. člena ZFPPIPP, ne da bi hkrati predlagal začetek stečajnega postopka. Sodišče druge stopnje le pripominja, da iz javno dostopne baze sodnega registra (AJPES) izhaja, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju Srg 2016/24149 z dne 6.6.2016, postopek izbrisa nad nasprotnim udeležencem ustavljen.

17. V navedenih razlogih je bilo pojasnjeno, da bi predlagatelj lahko z drugimi, omenjenimi inštituti, v drugih postopkih, zase uspel doseči pravno zatrjevano korist. Zato v postopku ni izkazal, da brez postavitve poslovodje ne more začeti z izterjavo svoje terjatve v izvršilnem postopku, izpolnjevati svojih obveznosti do Banke Slovenije, ugotoviti premoženjskega stanja nasprotnega udeleženca bodisi v izvršilnem ali v stečajnem postopku. Zato ni izkazan njegov pravni interes za odločanje v tem postopku po drugem odstavku 50. člena ZGD-1. Glede na razloženo se sodišče druge stopnje z ostalimi pogoji iz drugega odstavka 50. člena ZGD-1 ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

18. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi „navidezno“ ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št.55-2281/2015 z dne 24.7.2015 (velja od 8. 8. 2015).

Op. št. (2): Drugi odstavek 50. člena ZGD-1 določa: če družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba ali družba z omejeno odgovornostjo nima poslovodje zaradi njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, ga na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Funkcija sodno imenovanega poslovodje preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi. Sodno imenovani poslovodja ima pravico do plačila za delo in poravnave stroškov. Če se o višini stroškov in plačilu sodno imenovani poslovodja in družba ne sporazumeta, odloči o stroških in plačilu sodišče. Op. št. (3): Pri tem je treba za seznanitev nasprotnega udeleženca z zapadlostjo terjatve uporabiti peti odstavek 20.a člen ZIZ, ki določa:Pisna izjava upnika oziroma sporočilo notarja iz tretjega odstavka tega člena se vroča priporočeno po pošti.

Op. št. (4): Več o pravnem interesu glej:J. Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, Univerzitetna založba v Ljubljani, stran 258-259. Op. št. (5): Primerjaj sklepe: III Ip 497/2014, III Ip 5039/2012, I Ip 1904/2009.