Jedro

Tudi v primeru, ko sodišče zavrne upnikov predlog za izvršbo, je upnik dolžan plačati sodno takso po III. odst. tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah, saj je bilo sodno dejanje, to je izdaja sklepa o predlogu za izvršbo, opravljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo upnika za vračilo sodne takse.

Zoper ta sklep je pravočasno pritožbo vložil upnik brez navedbe pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V njej je navedel, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačno zapisalo, da je izdalo sklep o izvršbi, saj je bil njegov dopolnjen predlog za izvršbo zavrnjen iz razloga, ker se je zoper dolžnika začel postopek prisilne poravnave, torej sodišče prve stopnje ni izdalo sklepa o izvršbi, zato je njegov predlog za vrnitev polovice takse utemeljen. Predlagal je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma odredi, da se mu polovica takse vrne.

Pritožba ni utemeljena.

Sicer drži pritožbena navedba upnika, da sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni izdalo sklepa o izvršbi, kot je to napačno v obrazložitvi zapisalo sodišče prve stopnje, vendar je iz drugih razlogov odločitev sodišča prve stopnje kljub temu materialno pravno pravilna.

Zaključek, da je bil upnik dolžan plačati sodno takso za opravljeno sodno dejanje, je pravilen. V skladu s III. odstavkom tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST) se za sklep o predlogu za izvršbo (ne glede na to, ali sodišče prve stopnje predlogu za izvršbo ugodi ali pa ga zavrne) plača polovica takse iz I. odstavka te tar. št., torej polovica takse po I. odstavku tar. št. 1 ZST. Sodišče prve stopnje je sklep o predlogu za izvršbo izdalo in sicer je s sklepom z dne 25. 10. 2007, opr. št. 0014 Ig 445/2007 upnikov predlog za izvršbo zavrnilo. Torej je bilo sodno dejanje, za katerega ZST predpisuje plačilo sodne take, opravljeno. Na podlagi navedenega tudi po presoji sodišča druge stopnje niso bili izpolnjeni pogoji za vrnitev sodne takse po 32. členu ZST.

V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih upnik v pritožbi ni priglasil.