Jedro

Sodišče je sicer ugodilo zahtevi udeleženca za odpravo nepravilnosti v izvršbi in odredilo vrnitev zarubljenih predmetov, kar je upniku v škodo, vendar pa so bili zarubljeni predmeti v trenutku odločanja o pritožbi že vrnjeni udeležencu in izvršba na premičnine ustavljena zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo s tem izvršilnim sredstvom. To pomeni, da se premičninska izvršba ne bo nadaljevala in upnik iz zarubljenih (in že vrnjenih) predmetov ne bo poplačan, zato tudi z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo odločitve svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati in posledično za pritožbo nima pravnega interesa.

Premičnine, v zvezi s katerim je bila podana zahteva udeleženca za odpravo nepravilnosti, so bile že vrnjene udeležencu, izvršba na premičnine pa je bila zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo že ustavljena in se ne bo nadaljevala. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti, ki je predvsem v zagotovitvi pravilnega nadaljnjega teka izvršilnega postopka, je bil zaradi vrnitve zarubljenih predmetov že dosežen na drugačen način.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrže. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

II. Pritožbi izvršitelja se ugodi in se sklep z dne 25. 3. 2016 razveljavi ter se zahteva udeleženca A. d.o.o. za odpravo nepravilnosti zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zahtevi udeleženca A. d.o.o. za odpravo nepravilnosti ugodi in se razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja v zvezi z rubežem premičnin, ki ga je dne 17. 12. 2015 opravil izvršitelj B. v poslovnih prostorih A. d.o.o. na naslovu P. 2, T., in se po pravnomočnosti sklepa zarubljene stvari: sladoledni pult aroma, zimska jakna in hlače Atomic, vrnejo udeležencu A. d.o.o. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta upnik in izvršitelj B. Upnik predlaga spremembo sklepa tako, da se zahteva za odpravo nepravilnosti zavrne, posredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče glede na naravo odločitve pritožbenih navedb upnika podrobneje ne povzema. Izvršitelj B. v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa tako, da se zahteva za odpravo nepravilnosti zavrne, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.

3. Pritožba upnika ni dovoljena, pritožba izvršitelja pa je utemeljena.

O pritožbi upnika:

4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je torej pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje sicer ugodilo zahtevi udeleženca za odpravo nepravilnosti v izvršbi in odredilo vrnitev zarubljenih predmetov, kar je upniku res v škodo, vendar pa je iz podatkov spisa razvidno tudi, da so bili zarubljeni predmeti v trenutku odločanja o pritožbi že vrnjeni udeležencu in izvršba na premičnine ustavljena zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo s tem izvršilnim sredstvom (sklep z dne 13. 7. 2016 v zvezi s popravnim sklepom z dne 30. 8. 2016). To pomeni, da se premičninska izvršba ne bo nadaljevala in upnik iz zarubljenih (in že vrnjenih) predmetov ne bo poplačan, zato tudi z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo odločitve svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati in posledično za pritožbo nima pravnega interesa.

5. Višje sodišče je zato upnikovo pritožbo v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo kot nedovoljeno.

6. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi izvršitelja B.:

7. Po prvem odstavku 52. člena ZIZ lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni zgolj v ugotovitvi nepravilnosti, temveč je to pravno sredstvo namenjeno predvsem pravočasni odpravi nepravilnosti, da se s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.

8. Ob odločanju o pritožbi izvršitelja zoper izpodbijani sklep so bile premičnine, zarubljene na rubežu dne 17. 12. 2015, v zvezi s katerim je bila podana zahteva udeleženca za odpravo nepravilnosti, že vrnjene udeležencu, izvršba na premičnine pa je bila zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo že ustavljena in se ne bo nadaljevala. Namena zahteve za odpravo nepravilnosti, ki je glede na zgoraj obrazloženo predvsem v zagotovitvi pravilnega nadaljnjega teka izvršilnega postopka, zato ni več mogoče doseči oziroma je bil zaradi vrnitve zarubljenih predmetov že dosežen na drugačen način.

9. Ker je že na podlagi navedenega višje sodišče pritožbi izvršitelja B. ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter predlog udeleženca A. d.o.o. za odpravo nepravilnosti zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), se do ostalih pritožbenih navedb izvršitelja ni posebej opredeljevalo.