Jedro

Glede na to, da je po določbah ZNP v postopkih odvzema in vrnitve poslovne sposobnosti omogočeno, da osebe, na katere se postopek nanaša, samostojno vlagajo vloge, torej tudi pritožbe zoper odločitve sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti ali o zavrnitvi vloge za vrnitev poslovne sposobnosti, je torej razumljivo, da lahko takšna oseba samostojno vloži tudi vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev navedenega pravnega sredstva. Drugačna razlaga ne bi bila sprejemljiva in skladna z namenom uresničevanje pravice do sodnega varstva.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 796/2016 z dne 8. 6. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe v postopku opr. št. N 167/2012. V obrazložitvi sklepa navaja, da mora organ v skladu z določbo 49. člena ZUP ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Tožena stranka je po uradni dolžnosti opravila poizvedbe in ugotovila, da prosilka nima poslovne sposobnosti, saj ji je bila ta popolnoma odvzeta. Ker je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila sama, je tožena stranka njeno prošnjo zavrgla, saj ne more biti stranka.

2. Tožnica v tožbi, ki jo je vložila sama, navaja, da je odvetnik A.A. vložil na sodišču predlog za vrnitev poslovne sposobnosti, ki se vodi pod opr. št. N 116/2015. Sodišče je njen predlog zavrnilo, zato je želela vložiti pritožbo. Ker pa ji je bila brezplačna pravna pomoč sodišča odobrena le za postopek na prvi stopnji, je vložila novo prošnjo za brezplačno pravno pomoč za postopek na drugi stopnji. Ne razume, zakaj je bila vloga zavrnjena, saj odločitev v zadevi N 116/2015 ni pravnomočna. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je nesporno, da je bila tožnici popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ter da se je vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči nanašala na postopek vrnitve poslovne sposobnosti.

6. Organ za brezplačno pravno pomoč odloča o odobritvi brezplačne pravne pomoči v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki napotuje tudi na uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po določbi 47. člena ZUP stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa. Po določbi 49. člena pa mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik.

7. V obravnavanem primeru se je vloga tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči nanašala na postopek vrnitve poslovne sposobnosti. Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Ta določa, kdo je lahko stranka v teh postopkih. Tako lahko predlog za uvedbo postopka med drugim vložiti tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga (drugi odstavek 49. člena ZNP). Po določbi 54. člena ZNP se v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti smiselno uporabljajo določbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti, razen določbe 52. člena tega zakona. To pomeni, da se smiselno uporablja tudi določba 46. člena ZNP, ki omogoča, da oseba, katere procesna sposobnost se zanika, samostojno vlaga vloge v tovrstnih postopkih. Tako je odločilo tudi Višje sodišče v Ljubljani v zadevah I Cp 205/2012 in I Cp 2143/2014. 8. V konkretnem primeru je predmet obravnave tožničina vloga za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom vrnitve poslovne sposobnosti. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS obsega tudi pravico do brezplačne pravne pomoči osebam, ki si glede na svoj socialni položaj ne bi mogle zagotoviti pravne pomoči. S tem se tem osebam zagotovi enak dostop do sodnega varstva ne glede na njihov socialni položaj. Glede na to, da je po določbah ZNP v postopkih odvzema in vrnitve poslovne sposobnosti omogočeno, da osebe, na katere se postopek nanaša, samostojno vlagajo vloge, torej tudi pritožbe zoper odločitve sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti ali o zavrnitvi vloge za vrnitev poslovne sposobnosti, je torej razumljivo, da lahko takšna oseba samostojno vloži tudi vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev navedenega pravnega sredstva. Drugačna razlaga ne bi bila sprejemljiva in skladna z namenom uresničevanje pravice do sodnega varstva. Če je namreč osebi, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, priznana pravica, da samostojno vloži pravno sredstvo, je posledično tudi upravičena, da samostojno vloži vlogo za pravno pomoč za vložitev takšnega pravnega sredstva. V skladu z navedeno razlago je sodišče tudi štelo, da je tožnica lahko sama vložila tožbo zoper v tem sporu izpodbijani akt, zato ni pozvalo zakonitega zastopnika ali soglaša z vloženo tožbo.

9. Glede na navedeno je po mnenju sodišča tožena stranka nepravilno uporabila materialni predpis, zato je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka tožničino vlogo obravnavati ter o njej odločiti po vsebini. Sodišče je odločilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).