Jedro

Do posega v cestišče je prišlo leta 2009, takrat je škoda tudi nastala, tožnik pa je tožbo vložil leta 2017, torej po poteku zastaralnega roka. Odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.

Izjava o pripoznavi dolga (po temelju) mora biti jasna, nepogojna in določena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku vrednost dveh zazidljivih parcel 69.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2010 dalje do plačila ter mu povrniti škodo, ki mu nastaja letno z višino plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za leta 2009 do vključno 2016, skupaj 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje do plačila, ter mu povrniti pravdne stroške. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.649,70 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje z zaključkom, da je pretekel tako subjektivni kot objektivni zastaralni rok, prišlo samo s seboj v nasprotje. Ne drži, da je tožnik že takoj leta 2009 ugotovil, da je prišlo do plazenja terena, saj teren plazi daljše obdobje. Poleg tega je tožena stranka pripoznala dolg, ta pripoznava ne nastane le z dano izjavo, temveč tudi posredno. Tožnik je smatral dogovarjanja med njim in toženo stranko za pretrganje teka zastaranja, saj je 23. 9. 2009 prejel njen dopis, iz katerega je razvidno, da bo pričela z gradnjo in širitvijo obstoječe poti cestišča in da bo zgradila tudi podporni zid in robnik. Dne 26. 3. 2015 je po dogovoru s toženo stranko prišlo do izdelave izvedenskega mnenja, iz katerega je razvidno, da želi tožnik prodati tri parcele, do katerih je dostop z gornje strani sporne ceste. Iz mnenja je razvidno, da je bila cesta nadvišana in da je dostop do parcel tožnika možen izključno s sporne ceste. Iz dogovora o izdelavi izvedenskega mnenja je razvidno, da so potekali dogovori med pravdnima strankama in je tožnik te razgovore in postavitev izvedenca, smatral za pripoznanje temelja tožbenega zahtevka. Iz zabeležke razgovora in dogovora z dne 3. 10. 2014 je razvidno, da je tožena stranka priznala, da je bila cesta povišana in je dostop zaradi tega težji oziroma bi bila izvedba dostopa dražja.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba ne nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da tožnik vtožuje navadno premoženjsko škodo. Takšna odločitev je tudi sicer materialnopravno pravilna. Tožnik trdi, da je tožena stranka izvršila (po njegovem) nedovoljen poseg v občinsko cesto1, v posledici česar se je povečal naklon med cesto in tožnikovima parcelama, kar povečuje zlivanje meteornih vod na parceli ter možnost plazenja na parcelah tožnika, poslabšal se je dostop s ceste do parcel, otežen je priklop parcel na komunalno infrastrukturo, ki poteka po cesti, posledica česar je tudi nemožnost prodaje (sicer zazidljivih) parcel. Po zatrjevanjih tožnika naj bi manjvrednost zemljišč torej nastala takoj, ko je tožena stranka izvršila opisani poseg. Premoženje naj bi se že zmanjšalo, tudi zaradi povečane možnosti plazenja terena in so drugačne pritožbene navedbe v zvezi s tem, neutemeljene. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik vtožuje navadno premoženjsko škodo in ne škode iz naslova izgubljenega dobička, je torej, kot rečeno, materialnopravno pravilen (132. člen, 168. člen Obligacijskega zakonika - OZ).

6. To pa pomeni, da je pravilna in zakonita tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek v tem obsegu zastaran (glej razloge v 9. točki obrazložitve). Do opisanega posega v cestišče je prišlo leta 2009, takrat je po povedanem škoda tudi nastala, tožnik pa je tožbo vložil leta 2017, torej po poteku zastaralnega roka. Odškodninska terjatev namreč v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala (drugi odstavek 352. člena OZ).

7. Tožnik vtožuje škodo tudi iz naslova plačil nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča2. Tudi v tem obsegu je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek (iz naslova sukcesivno nastajajoče škode) zaradi zastaranja zavrnilo in se v tem obsegu tožnik konkretno niti ne pritožuje. Pritožbeno sodišče zato le dodaja, da je tožbeni zahtevek iz tega razloga tudi v tem obsegu pravilno in zakonito zavrnjen in se v zvezi s tem v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje (11. in 12. točka obrazložitve).

8. Z dogovorom z dne 3. 1. 2014 (priloga A8) tožena stranka nedvomno ni pripoznala vtoževane odškodninske obveznosti (prvi odstavek 364. člena OZ). Izjava o pripoznavi dolga (po temelju) mora biti jasna, nepogojna in določena. Vsebina dogovora3 teh pogojev ne izpolnjuje (glej tudi razloge iz 14. točke obrazložitve). Tudi dogovorov, ki so v zvezi s tem tekli med pravdnima strankama, ni mogoče opredeliti kot pripoznave dolga v smislu določbe drugega odstavka 364. člena OZ. Do pretrganja zastaranja iz tega razloga zato ni prišlo.

9. Zastaranje se pretrga tudi z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Razgovorov tožnika s toženo stranko in dogovora o izdelavi izvedenskega mnenja, ni mogoče šteti za upnikova dejanja v smislu navedene določbe 365. člena OZ, kot tudi to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

10. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji za tožnika na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za toženo stranko pa na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.

1 Jo dodatno nasula, asfaltirala, s čimer naj bi se nivo ceste zvišal približno za 1m. 2 Po njegovem, zaradi opisanega posega, parceli nimata več statusa stavbnega zemljišča. 3 "Občina bo pridobila izvedeniško mnenje glede možnosti gradnje na parcelah 41/24, 41/28 in 41/26, vse k.o. ... in glede vpliva povišanega cestišča na možnost dostopa. Glede morebitne odškodnine se bo občina odločala na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja".