4. 2. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 4. februarja 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 173/2018 z dne 30. 8. 2018 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. PR 752/2016 z dne 18. 4. 2018 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 5. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 90/12 in 19/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je bila spoznana za odgovorno storitve prekrška po 2. točki prvega odstavka 111. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18 in 121/21 – v nadaljevanju ZJN-3). Zatrjuje, da sta sodišči prve in druge stopnje sodbi izdali na podlagi razlage v izreku navedenih določb Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (v nadaljevanju ZJNVETPS), ki naj bi bila v nasprotju z načeloma pravne varnosti ter jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena in načelom prepovedi retroaktivnosti iz 155. člena Ustave.

2.Pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v izreku navedenih določb ZJNVETPS. Izpodbijani zakonski določbi naj ne bi bili jasni, saj naj bi leta 2013 Državna revizijska komisija na njuni podlagi odločila drugače kot leta 2007.

3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za tak akt gre v zadevi pritožnice. Pritožnica predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS. Po tej določbi gre za posebej utemeljen primer, če gre za odločitev o pomembnem ustavnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Ta pogoj ni izpolnjen. Zato ustavna pritožba ni dovoljena in jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

4.Izpodbijani določbi sta z uveljavitvijo ZJN-3 prenehali veljati. Ustavno sodišče lahko odloča o njuni ustavnosti le ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena ZUstS. Pobudnica je sicer hkrati s pobudo vložila ustavno pritožbo zoper posamični akt, za katerega meni, da je bil izdan na podlagi izpodbijanih določb. Ker pa je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zaradi neizpolnjenosti pogoja iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS zavrglo, pobudnica pravovarstvene potrebe za odločitev o pobudi ne izkazuje. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik