Jedro

Zaznambo spora v zemljiški knjigi je mogoče opraviti le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik oz. solastnik in ne tudi zoper tistega, ki je sklenil pravni posel na podlagi katerega bi postal lastnik, če bi se vknjižil.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zaznambo spora v zemljiški knjigi pri nepremičnini vl. št. E 3 k.o. .... To je storilo po tem, ko je z zemljiškoknjižnim izpiskom za navedeno nepremičnino ugotovilo, da tožena stranka ni (so)lastnik te nepremičnine.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da Zakon o zemljiški knjigi v 4. členu določa, da se zaznamba spora dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Dejstvo, da toženec M. D. ni vpisan pri vl. št. III k.o. ... kot lastnik oz. solastnik nepremičnine, ni sporno.

Tožeča stranka ves čas postopka navaja in poudarja, da zemljiškoknjižno stanje še ni urejeno, nesporno pa je nepremičnina, katere del je tožeča stranka kupila od M. D. s prodajno pogodbo z dne 24.9.1996, vpisana v zemljiško knjigo v vl. št. E 3 k.o.. Tožeča stranka je predložila prodajno pogodbo, v kateri je v 1. čl. navedeno, da je tožeča stranka kupila poslovni prostor, ki se nahaja v objektu, ki je vpisan kot z.k. telo II - hiša, stoječa na parceli št. 1728/1 (vl. št. E 3 k.o. ). Predmetna nepremičnina torej ni vknjižena v zemljiško knjigo, vendar tudi lastninsko stanje ni sporno. Prodajalec M. D. oz. sedaj tožena stranka je sklenil s tožečo stranko pravno veljavno pogodbo in prejel kupnino. Pogodba je bila torej v celoti realizirana in v tej zadevi teče postopek glede stvarnih pravic na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo.

Sicer pa tožeča stranka še navaja, da je toženec postal lastnik predmetnih nepremičnin na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem in pripoznavi solastninske pravice, sklenjene s F. D. starejšim, F. D. mlajšim, N. B. in E. A. dne 1.9.1999. Fotokopijo tega dokumenta tožeča stranka prilaga pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pri preizkusu izpodbijanega sklepa je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da uveljavljana pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava nista podana. Ob tem, da tožeča stranka sama kot nesporno priznava, da M. D. ni vpisan pri vl. št. III k.o. ... kot lastnik oz. solastnik nepremičnine, je pritožbenemu sodišču nerazumljivo, v čem je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je iz zemljiškoknjižnega izpiska ugotovilo, da tožena stranka ni solastnik nepremičnine in je zato predlog za zaznambo spora v celoti zavrnilo.

Dejansko stanje je torej bilo pravilno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo. Ni mogoče zaznamovati spora med strankama, če tožena stranka v pravdnem postopku ni vpisana v zemljiško knjigo. Skupna značilnost sodnih postopkov, katerih začetek se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi 44. čl. ZZK oz. na podlagi določb drugih (procesnih) zakonov, je, da sodne odločbe, izdane v teh postopkih, učinkujejo za stranke teh postopkov. K ostalim navedbam v pritožbi, da je toženec očitno lastnik oz. solastnik nepremičnine, vpisane v vl. št. E 3 k.o. , pa je treba dodati, da 33. čl. ZTLR določa, da se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen z zakonom določen način. Toženec torej na podlagi zatrjevanega pravnega posla, pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem, ni postal lastnik ampak je le pridobil tožbeno pravico do svojih sopogodbenikov. Če bo torej hotela tožeča stranka doseči napram tožencu kakršnekoli zemljiškoknjižne učinke, bo toženec moral predhodno urediti zemljiškoknjižno stanje, za katerega tožeča stranka v pritožbi sama trdi, da ni urejeno. Skratka, zaznamba spora v zemljiški knjigi ni mogoča pri vložku, pri katerem so vknjiženi drugi lastniki in ne toženec.

Pritožbeno sodišče je torej v skladu z določbo 2. točke 95. čl. Zakona o zemljiški knjigi zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.