Jedro

Ker je toženec pri speljevanju s parkirnega mesta na javni površini zadel parkirano vozilo in odpeljal s kraja nezgode, ne da bi obvestil oškodovanca, je izgubil zavarovalne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 292,77 EUR ter zakonske zamudne obresti 292,77 EUR ter pozvati tožeči stranki 117,54 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku glede zamudnih obresti je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper obsodilni del sodbe se pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožben zahtevek; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na napačno oceno ene izmed prič, saj je njena izpoved verodostojna. Sodišče pa je svojo odločitev sprejelo na izjavo priče, ki jo je predlagala tožeča stranka in njena izpoved ni verodostojna in v nasprotju tudi z listinskimi dokazi. Nadalje toženec očita sodišču prve stopnje kršitev določb postopka iz člena 285. ZPP, ker ni upoštevalo trditev toženca in ni preverjalo verodostojnosti priče B. v zvezi s tem, da je povedala, da je že večkrat prijavil storilce, ki so povzročali škodo na parkiriščih.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti in je mogoče sodbo izpodbijati zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka člena 339. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, ni je pa mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je toženec 30.12.2000 v večernih urah na E. cesti v L. pri speljevanju s parkirišča nasproti D. trčil v parkirano vozilo in nato s kraja nezgode odpeljal, ne da bi obvestil policijo ali na kakšen drug način pustil oškodovancu svoje podatke ter s tem izgubil zavarovalne pravice po členu 7. ZOZP in splošnih pogojih tožeče stranke ter da tožeča zato upravičeno vtožuje od toženca tisto, kar je plačala oškodovancu. S trditvami v pritožbi, zakaj sodišče prve stopnje ni verjelo priči dr. P. in zakaj priči B., toženec izpodbija dokazno oceno in uveljavljala nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. S trditvami, da je sodišče kršilo določilo člena 285. ZPP, toženec uveljavlja relativno kršitev določb postopka, kar je prav tako nedovoljen pritožbeni razlog.

Glede na navedeno je bilo pritožbo toženca zavrniti in pritrditi izpodbijano sodbo (člena 353. ZPP).