Jedro

Tožeča stranka predloga za obnovo ni vložila po odvetniku in ni izkazala, da bi imel njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, zato je na podlagi 91. člena ZPP v povezavi s 398. členom ZPP pravilno zavržen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 11. 2017.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predloga za obnovo postopka z dne 17. 11. 2016. 2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve ustavnih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in dovoli obnovo postopka, prav tako naj se razveljavijo vsi dosedanji sklepi sodišča prve stopnje, zadeva pa naj se vrne sodišču prve stopnje ter dodeli drugemu sodniku. Navaja, da je hotela doseči obnovo postopka, ker je bila izdana sodba, ki je zaradi kršitev ZPP krivična. Predlog je vložila v roku iz 10. točke 394. člena ZPP, glede na novitete, s katerimi je bila pred kratkim seznanjena. Meni, da je sodišče prve stopnje predlog(a) neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP. Navaja, da si ni mogla privoščiti odvetnika za zastopanje, s strani sodišča pa naj bi ji bilo sporočeno, da ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Če se zakon razlaga tako, da BPP ne velja za podjetja, je na ta način kršeno načelo enakosti pred zakonom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V skladu z 91. členom ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka predloga za obnovo ni vložila po odvetniku in ni izkazala, da bi imel njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit ter je na podlagi 91. člena ZPP v povezavi s 398. členom ZPP predlog pravilno zavrglo. Pritožba niti ne uveljavlja, da bi bila ta ugotovitev sodišča prve stopnje napačna. Meni le, da ji je bilo kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena URS, ker ji kot gospodarski družbi ni bila omogočena brezplačna pravna pomoč, da bi torej predlog vložila po odvetniku in zadostila pogoju iz 91. člena ZPP. Takšno pritožbeno zavzemanje pa ni utemeljeno. Glede na določbo 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Ur. l. RS, št. 48/01 in nasl.) tožeča stranka kot gospodarska družba (d. o. o.) ni upravičena do BPP. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da v takem primeru očitek o protiustavnosti 10. člena ZBPP ni utemeljen.1 Pravna oseba se ne more primerjati s fizično osebo, ker gre za povsem drugačne vrste subjektov, zato ne gre za kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Prav tako pa 10. člen ZBPP tudi ni v nasprotju z 22. in 23. členom Ustave RS, saj ima tožeča stranka povsem enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi in povsem enak dostop do sodišča kot drugi subjekti, ki so po svoji statusni obliki enaki tožeči stranki. Tudi za ostale take pravne osebe namreč velja, da jim pravica do BPP ne pripada, to pa še ne pomeni, da nimajo varstva pravic pred sodišči in drugimi organi.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podane pa tudi niso kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 npr. sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 355/2014 z dne 12. 3. 2014.