Jedro

Tožnica ima prav, da zakonska ureditev toženko pooblašča zgolj za to, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi za ponovno presojo že presojenih okoliščin oziroma okoliščin, ki so že obstajale v času odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, pa jih organ ni ugotovil ali upošteval. V primeru tožnice ne gre za neupravičeno prejeto brezplačno pomoč, kot jo opredeljuje prvi odstavek 43. člena ZBPP. Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Toženka ni niti navedla morebitnega lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, zato tudi uporaba določbe prvega odstavka 43. člena ZBPP ni mogoča.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 43/2022 z dne 3. 8. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_O izpodbijani odločbi_

1. Z izpodbijano odločbo je toženka ugotovila, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju BPP 43/2022 z dne 10. 2. 2022 v obliki oprostitve plačila sodnega izvedenca po sklepu Okrožnega sodišča v Kranju II N .../2020 z dne 8. 12. 2021, s katerim je bila tožnica dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti polovico stroškov dokazovanja s sodnim izvedencem v višini 851,30 EUR (1. točka izreka). Toženka je odločila, da je tožnica dolžna povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi na način, kot bo toženka odločila s posebno odločbo, ko bo znana višina sredstev, izplačanih za opravljanje storitev v okviru brezplačne pravne pomoči (2. točka izreka) in ugotovila, da stroški postopka niso nastali (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 21. 1. 2022 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki plačila stroškov sodnega izvedenca v nepravdnem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Kranju vodi pod II N .../2022, in prošnji priložila sklep o stroških II N .../2020 z dne 8. 12. 2021 (v nadaljevanju: prošnja). Iz obrazložitve izhaja, da je toženka odobrila tožnici redno brezplačno pravno pomoč z odločbo BPP 43/2022 z dne 10. 2. 2022 (v nadaljevanju odločba 10-2-22) v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega izvedenca, po sklepu II N .../2020 z dne 8. 12. 2021, s katerim je dolžna tožnica nasprotnemu udeležencu povrniti polovico stroškov dokazovanja s sodnim izvedencem v višini 851,30 EUR.

3. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka po ponovni proučitvi zadeve ugotovila, da tožnica s prošnjo zahteva povrnitev vračila stroškov nasprotni stranki, za katero po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni pravne podlage, ker brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve stroškov izvedenca ni mogoče izvršiti na način, da se stroški izvedenca plačajo neposredno nasprotni stranki (A. A.). Toženka je na podlagi 42. člena ZBPP zato začela postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, z utemeljitvijo, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali pa upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči. Toženka je ugotovila, da niso izpolnjeni vsebinski pogoji za odobritev predlagane oblike brezplačne pravne pomoči, predvsem niso podani pogoji iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki določa, da zadeva ne sme biti očitno nerazumna. Zaradi neizpolnitve vsebinskega pogoja je toženka prošnjo prosilke zavrnila.

_Tožbene navedbe_

4. Tožnica izpodbija odločbo iz vseh pritožbenih razlogov in v bistvenem navaja, da je bila tožnici odobrena redna brezplačna pravna pomoč, ker je tožnica ob izdaji odločbe izpolnjevala tako materialni kot tudi vsebinski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar potrjuje 12. točka odločbe z dne 10. 2. 2022, v kateri je toženka navedla, da je oprostitev stroškov glede na zadevo potrebna in razumna. Tožnica izpostavlja, da je toženka kasneje ob izdaji izpodbijane odločbe, na podlagi povsem enakih okoliščin na strani tožnice, ki so bile podlaga odločbi z dne 10. 2. 2022, zavzela stališče, da niso izpolnjeni vsebinski pogoji za odobritev predlagane oblike brezplačne pravne pomoči, ker je zadeva nerazumna. Toženka je povsem brez pravne podlage posegla v pravnomočno odločbo, s katero je tožnici brezplačna pravna pomoč že odobrena in se povsem napačno sklicuje na določbo 42. člena ZBPP. Poudarja, da se na strani tožnice niso spremenile nobene okoliščine, zato gre za ponovno odločanje o isti stvari na osnovi povsem istih dejstev ter tako za pravno neutemeljen poseg v pravnomočno odločbo, saj učinek materialne pravnomočnosti preprečuje ponovno odločanje o isti stvari, četudi je bila odločba morda napačna. Pravnomočna odločba torej velja in dokler velja, vanjo ni mogoče posegati, ker za takšen poseg ne obstaja ustrezna pravna podlaga.

5. Tožnica še navaja, da je osnovni pogoj za utemeljenost zahtevka za vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči to, da je bila prejeta neupravičeno. Pravni institut neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči opredeljuje 43. člen ZBPP, ki določa, da se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja lažnih podatkov oz. sprememb podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, ki določa, da mora upravičenec pristojno strokovno službo za brezplačno pravno pomoč v času dodelitve brezplačne pravne pomoči do dneva končnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oz. vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Tožnica poudarja, da zakon določa kumulativno izpolnjevanje dveh pogojev in sicer, da je bila brezplačna pravna pomoč že izplačana ter da je bila neupravičena na podlagi neresničnih, nepravih oz. spremenjenih podatkov. Tožnica poudarja, da na strani tožnice niso podani razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče šteti, da je šlo za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč. Pri tožnici ni prišlo do nikakršne spremembe dejanskega stanja, ob tem pa toženka odobrenih sredstev po vedenju tožnice do sedaj sploh še ni izplačala, zato nista utemeljena niti vrnitveni niti obrestni zahtevek, saj tožnica ni mogla priti v zamudo s plačilom dolga, ki sploh še ni zapadel v plačilo. Tožnica predlaga, da se odločba odpravi in zahteva povrnitev stroškov postopka, podrejeno pa, da se odločba odpravi in zadeva vrne toženki v ponoven postopek in ponovno odločanje.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. Izpodbijana odločba temelji na 42. členu ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da strokovna služba za brezplačno pravno pomoč začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči. Po drugem odstavku 42. člena ZBPP strokovna služba po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu predlaga izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ali določi drug obseg oziroma obliko brezplačne pravne pomoči. 8. Po prvem odstavku 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. Upravičenec mora pristojno strokovno službo za brezplačno pravno pomoč v času od dodelitve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja, v 8 dneh od dneva, ko je zanje zvedel (tretji odstavek 41. člena ZBPP).

9. Tožnica ima prav, da navedena zakonska ureditev toženko pooblašča zgolj za to, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi za ponovno presojo že presojenih okoliščin oziroma okoliščin, ki so že obstajale v času odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, pa jih organ ni ugotovil ali upošteval. To izhaja tako iz naslova VII. poglavja, v katerega je umeščena zakonska določba (sprememba okoliščin in neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč), izrecnega zakonskega besedila (ugotavljanje, ali so nastopile okoliščine) kot tudi iz splošne prepovedi ponovnega odločanja o isti upravni zadevi, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (četrta točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP).

10. Toženka po presoji sodišča ni ostala v opisanem zakonskem okviru, saj podlaga za ugotovitev, da tožnica ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči, niso bile spremenjenje okoliščine v smislu določbe 41. in 42. člena ZBPP, ampak je na podlagi povsem enakih okoliščin na strani tožnice, ki so bile podlaga odločbi z dne 10. 2. 2022, zavzela stališče, da niso izpolnjeni vsebinski pogoji za odobritev predlagane oblike brezplačne pravne pomoči, ker je toženka naknadno ugotovila, da dodeljene oblike brezplačne pravne pomoči ni mogoče izvršiti na način, kot ga je toženka določila (da se stroški izvedenca plačajo neposredno nasprotni stranki). Utemeljen je namreč tudi tožbeni ugovor, da se na strani tožnice niso spremenile nobene okoliščine, zato gre za ponovno odločanje o isti stvari na osnovi povsem istih dejstev ter tako za pravno neutemeljen poseg v pravnomočno odločbo. Po presoji sodišča torej ni pravilna toženkina odločitev, da se opre na določbo 42. člena ZBPP, glede na to, da ni podanih zakonskih pogojev za uporabo te določbe (spremenjenih okoliščin toženka niti ne navaja).

11. Utemeljen je tudi tožbeni ugovor, da v primeru tožnice ne gre za neupravičeno prejeto brezplačno pomoč, kot jo opredeljuje prvi odstavek 43. člena ZBPP. Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se namreč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Toženka namreč ni niti navedla morebitnega lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, zato tudi uporaba določbe prvega odstavka 43. člena ZBPP ni mogoča. 12. Sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi določbe četrte točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

13. Sodišče je o tožbi odločilo na seji, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

14. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožnici glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa je v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese skupaj z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).