Jedro

Iz predpostavk za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ ter primeroma naštetih začasnih odredb v 271. členu ZIZ je razvidno, da vse posegajo na dolžnikovo obstoječe premoženje, ki naj bi se zagotovilo za bodočo izvršbo. Le dolžnikovo premoženje je namreč mogoče odtujevati, skrivati ali kako drugače z njim razpolagati, s čimer je podana nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena po drugem odstavku 270. člena ZIZ.

- Po določbi 267. člena ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, dokler niso podani pogoji za izvršbo. Začasno varstvo upnika je torej omejeno, vendar ne z začetkom izvršilnega postopka, temveč v časovno še zgodnejši točki, to je ko se stečejo pogoji za izvršbo, četudi ta še ni predlagana.

- Če so že izpolnjeni pogoji za izvršbo denarne terjatve upnika, in posledično ni pogojev za dovolitev zavarovanja z začasnimi odredbami pa tudi dejansko ni mogoče nadzorovati dolžnika, niti ga prisiliti k pravilnemu ravnanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe z dne 13. 6. 2016, s katero naj bi se dolžnikovemu dolžniku leasingodajalcu N. L. d.o.o. prepovedalo izročiti dolžniku listine o prenosu lastninske pravice na osebnem vozilu znamke Škoda Octavia 2,0 TDI po pogodbi o finančnem leasingu z dne 14. 4. 2014, oziroma se mu prepovedalo, da v primeru prodaje navedenega vozila ob predčasnem prenehanju pogodbe o finančnem leasingu, vrne dolžniku pozitivno razliko med višino dosežene kupnine in višino terjatve leasingodajalca do dolžnika, v primeru kršitve te začasne odredbe naj bi se kršitelj kaznoval z denarno kaznijo v višini 10.000,00 EUR, dolžniku pa bi se prepovedalo, da bi od leasingodajalca izterjal terjatev za izročitev listin za prenos lastninske pravice na osebnem vozilu, oziroma v primeru predčasnega prenehanja pogodbe o finančnem leasingu, izterjal pozitivno razliko med višino dosežene kupnine in višino terjatve leasingodajalca do dolžnika iz naslova navedene pogodbe o finančnem leasingu. Predlagana začasna odredba naj bi veljala do 22. 1. 2019. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Po njegovem sodišče ni utemeljilo svoje odločitve na način, ki bi omogočal njeno preveritev oziroma je izpodbijani sklep do te mere pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, nima razlogov oziroma v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasni, da so začasne odredbe namenjene zavarovanju upnikovih terjatev do dolžnika, torej je njihov namen vnaprej preprečiti dolžniku dejanja, ki bi preprečevala oziroma oteževala uspešno izpolnitev upnikove terjatve. Meni, da je v predlogu dovolj tehtno in natančno utemeljil in z ustreznimi dokazi podprl predlog za izdajo začasne odredbe ter izkazal obstoj pogojev skladno z 270. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Dokazal je obstoj zapadle terjatve, česar sodišče prve stopnje ni zanikalo, nadalje je verjetno izkazal tudi, da zaradi dolžnikovega ravnanja obstaja nevarnost, da bo uveljavitev njegove denarne terjatve onemogočena oziroma precej otežena, kljub temu, da mu nevarnosti ni treba dokazovati, saj je izkazal, da dolžnik s predlagano izvršbo ne bo pretrpel nobene škode oziroma bo le-ta v najslabšem primeru le neznatna. Ponovno navede razloge, zakaj meni, da je začasna odredba v konkretnem primeru utemeljeno predlagana. Posledično izpodbija tudi stroškovni del odločitve. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve njegovemu predlogu, podredno pa za njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da upnik ni izkazal zadostne trditvene in dokazne podlage za izdajo predlagane začasne odredbe, zato je sodišče njegov predlog zavrnilo. Pojasnilo je, da se začasna odredba lahko po svoji naravi nanaša samo na premoženje dolžnika, slednji pa še ni lastnik osebnega vozila Škoda Octavia 2,0 TDI, temveč bo to postal, ko bo plačan zadnji obrok na podlagi pogodbe o finančnem leasingu. Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izvršbo in je ta med istima strankama za isto terjatev že v teku, 267. člen ZIZ omogoča upniku, da spremlja razpolaganje dolžnika in v primeru, ko bodo izpolnjeni pogoji iz 270. in 271. člena ZIZ ponovno vloži predlog za izdajo začasne odredbe, v primeru odsotnosti pogojev za izvršbo.

- Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na povzete razloge in zaključek sodišča prve stopnje, glede na pritožbena izvajanja upnika pa še dodaja;

6. Uvodoma je ugotoviti, da ima izpodbijani sklep razloge o vseh odločilnih dejstvih, kar omogoča njegov pritožbeni preizkus, zato ni podana pritožbeno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje se na podlagi 270. člena ZIZ izda začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve, če upnik kumulativno izkaže za verjeten obstoj dveh pogojev, in sicer da obstoji terjatev upnika do dolžnika ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ter nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev služijo le zagotovitvi (premoženja) za bodočo izvršbo. Sredstva zavarovanja denarnih terjatev so v določilih, ki jih urejajo, našteta le primeroma (prim. 271. člena ZIZ). Upnik je upravičen predlagati tudi začasno odredbo s kakršnokoli drugo vsebino, ki dosega svoj namen. Vsekakor ni dovolj, da upnik v predlogu izkaže pogoje za začasno odredbo, pač pa mora predlagati tudi takšno sredstvo zavarovanja, s katero je mogoče doseči njegov namen. Predlagano sredstvo zavarovanja mora biti z vidika učinkov in s posegom v pravni položaj dolžnika, tudi sorazmerno z njegovim namenom in ogroženostjo pravnega položaja upnika.

8. Iz predpostavk za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ ter primeroma naštetih začasnih odredb v 271. člena ZIZ je razvidno, da vse posegajo na dolžnikovo obstoječe premoženje, ki naj bi se zagotovilo za bodočo izvršbo. Le dolžnikovo premoženje je namreč mogoče odtujevati, skrivati ali kako drugače z njim razpolagati, s čimer je podana nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena po drugem odstavku 270. člena ZIZ.(1) Načeloma sicer ni videti razloga, da se z začasno odredbo ne bi smelo dolžniku prepovedati ravnanje v smeri preprečitve povečanja premoženja, kar med drugim želi doseči upnik s predlagano začasno odredbo (3. točka izreka predloga), vendar pa ta meri na neko bodoče, potencialno pričakovano premoženje in s tem nujno trči ob zgoraj navedene omejitve, vključno z ravnanji, ki naj se dolžniku bodisi naložijo bodisi prepovejo. Po obrazloženem sodišče prve stopnje pravilno izpostavlja, da se lahko začasna odredba po svoji naravi nanaša samo na premoženje dolžnika, dolžnik pa pa še ni lastnik osebnega vozila Škode Octavia 2,0 TDI, temveč bo to postal, ko bo plačan zadnji obrok na podlagi pogodbe o finančnem leasingu. Zadnji obrok zapade v plačilo 22. 1. 2019. 9. V predmetni zadevi tudi ne gre prezreti, na kar v obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljeno opozarja sodišče prve stopnje, da je za izterjavo upnikove denarne terjatve pred Okrajnim sodiščem v Mariboru 1097 I 583/2014 že v teku izvršba. Po določbi 267. člena ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, dokler niso podani pogoji za izvršbo. Začasno varstvo upnika je torej omejeno, vendar ne z začetkom izvršilnega postopka, temveč v časovno še zgodnejši točki, to je ko se stečejo pogoji za izvršbo, četudi ta še ni predlagana.(2) Glede na listine v spisu in k temu priložen spis je ugotoviti, da upnik v prej navedenem postopku izvršbe, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru (sklep o izvršbi z dne 16. 7. 2014 je postal pravnomočen 12. 9. 2014), že izterjuje denarno terjatev na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa in sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 30. 8. 2013 VI P 529/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12. 2. 2014 II Cp 3196/2016 in sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 12. 2011 VL 200056/2011, kar pomeni, da so že izpolnjeni pogoji za izvršbo denarne terjatve upnika, in posledično ni pogojev za dovolitev zavarovanja z izdajo predlagane začasne odredbe po 267. členu ZIZ.

10. Ob opisanem, ker ne gre za dolžnikovo premoženje in so že podani pogoji za izvršbo upnikove denarne terjatve, se sodišče prve stopnje v nasprotju s stališčem pritožnika, ni bilo dolžno opredeljevati do drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe, torej tudi ne do nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali precej otežena. Čeprav dolžnik v obravnavanem primeru dolga še ni poplačal, pa sodno varstvo, ki je merilo na plačilo (postopek je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, po pritožbi pa tudi na Višjem sodišču v Ljubljani), upoštevajoč, da je že pravnomočno zaključeno, ne bo ostalo brez pomena, kar se sicer zasleduje v postopkih izdaje začasnih odredb.

11. Problema finančne nediscipline gotovo ni mogoče (uspešno) reševati z omejitvami poslovne in opravilne sposobnosti dolžnika, z začasnimi odredbami pa tudi dejansko ni mogoče nadzorovati dolžnika, niti ga prisiliti k pravilnemu ravnanju. Pa tudi sicer upnik v zavarovanje svoje denarne terjatve ne more predlagati takšnega sredstva, ki meri na še neobstoječe dolžnikovo premoženje, na način, da naj se dolžnikovemu dolžniku prepove, da dolžniku po pogodbi o finančnem leasingu izroči papirje, ki bi omogočali prenos lastninske pravice, oziroma da mu izplača morebitno pozitivno razliko med med višino dosežene kupnine in višino terjatve leasingodajalca do dolžnika iz naslova pogodbe o finančnem leasingu, oziroma da se dolžniku prepove, da bi izterjal terjatev za izročitev listin za prenos lastninske pravice na osebnem vozilu, oziroma v primeru predčasne prodaje tega vozila, da bi od leasingodajalca izterjal pozitivno razliko med višino dosežene kupnine in višino terjatve leasingodajalca do dolžnika iz naslova pogodbe o finančnem leasingu. Takšno sredstvo daleč presega namen zavarovanja denarne terjatve in nedopustno omejuje poslovno sposobnost pravnega subjekta (3. člen ZIZ).

12. Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dodati je, da ZIZ v členih od 152 do 161 omogoča izvršbo tudi na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči nepremičnina, četudi terjatev še ni zapadla. Upoštevajoč namen, ki ga je upnik zasledoval s predlagano začasno odredbo, je mogoče, da bi ob uporabi prej navedenih določb, že tudi v postopku izvršbe dosegel podoben rezultat, vsaj v primeru, če bi dolžnik v celoti izpolnil pogodbo o finančnem leasingu in bi lahko po plačilu zadnjega obroka od leasingodajalca zahteval izročitev listin o prenosu lastninske pravice na osebnem vozilu.

13. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in členom 15 ZIZ).

Op.št.(1) : Več o tem glej Miha Šipec [et al], Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem postopku, GV Založba, 2001 str. 64 in nasl.; Op.št.(2) : Tako Neža Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, IUS Software, GV Založba, 2015, Zbirka Scientia iustitia: 27, str.177;