Jedro

Sodišče je upravičeno preverilo, ali je tožena stranka lahko pravdna stranka. Ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, je kot pravna oseba prenehala obstajati in pravdna stranka ne more biti. Gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (peti odstavek 81. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se I. točka izreka izpodbijanega sklepa razveljavi.

Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (v II. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe z dne 21. 3. 2016 ne dovoli in se tožba z dne 19. 2. 2015 zavrže. 2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi kršitev pravil postopka. Navaja, da je predlagala, da sodišče v zadevi izda zamudno sodbo oziroma zadevo odstopi nepravdnemu sodišču, ki naj postopek vodi po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Sodišče je po uradni dolžnosti ugotavljalo dejstva, ki jih ni bilo dolžno in jih ne sme ugotavljati (o sedežu oziroma obstoju tožene stranke). Tožeča stranka je tožbo vložila proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Vsakdo, ki misli, da je lastnik nepremičnine, mora sam poskrbeti za to, da v zemljiški knjigi izvede potrebne spremembe. Sodišče je prekoračilo pooblastila, ki mu jih daje 7. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in bi moralo izdati zamudno sodbo. Tožeča stranka je podrejeno predlagala, naj o zadevi odloča nepravdni oddelek sodišča po določbah ZVEtL. S tem tožbeni zahtevek ni bil spremenjen. Določbe o vročanju in o udeležbi strank v postopku po ZVEtL so drugačne (od določb pravdnega in nepravdnega postopka) in bi omogočale rešitev tega postopka. ZVEtL kot specialni predpis odstopa od splošnega procesnega pravila, da oseba, ki ne obstaja več, ne more biti stranka postopka. Sodišče te možnosti ni obravnavalo. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z navodilom, da naj izda zamudno sodbo, podrejeno, da naj prvostopenjsko sodišče zadevo odstopi nepravdnemu oddelku.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno navaja, da s podrednim predlogom, da naj sodišče spis odstopi nepravdnemu oddelku, ki naj nadaljuje postopek po določbah ZVEtL, tožbeni zahtevek ni bil spremenjen. Sklep sodišča, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bil zato izdan nepravilno, saj ni šlo za kumulacijo več tožbenih zahtevkov, ampak le za podredni predlog za obravnavanje zadeve v nepravdnem postopku. V tem delu je zato sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje o spremembi tožbe razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

5. V preostalem delu pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče prekoračilo pooblastila, ki mu jih daje 7. člen ZPP in da naj bi po uradni dolžnosti ugotavljalo dejstva, ki jih ni bilo dolžno in jih ne sme ugotavljati. Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev pravilno oprlo na 80. člen ZPP, po kateri mora sodišče med postopkom po uradni dolžnosti ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Sodišče je zato upravičeno preverilo, ali je tožena stranka lahko pravdna stranka. Ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, je kot pravna oseba prenehala obstajati in pravdna stranka ne more biti. Gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (peti odstavek 81. člena ZPP). Stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče izdati zamudno sodbo, je tako zmotno, saj le-te zoper osebo, ki ne more biti pravdna stranka, ni mogoče izdati. Gre za procesno (ne)sposobnost, ne pa utemeljenost tožbenega zahtevka in se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na zemljiškoknjižne podatke.

6. Sodišče prve stopnje je torej tožbo pravilno zavrglo. Ker je bila tožba zavržena, pa nadalje sodišče zadeve ni moglo odstopiti nepravdnemu oddelku sodišča, kot je (le) podrejeno predlagala tožeča stranka. Če je tožba zavržena, namreč zadeve ni mogoče (več) odstopiti v reševanje drugemu oddelku in je zmotna tudi navedba tožeče stranke, da sodišče o zadevi ni v celoti odločilo.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v preostalem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).