Jedro

Iz vpisa na uvoznem dovoljenju izhaja, da gre za uvoz belega sladkorja po točno označeni KN, kar pomeni, da dovoljenja na podlagi drugega odstavka 8. člena Uredbe št. 891/2009 ni mogoče podaljšati, saj ne gre za izjemo, ki jo ta člen določa. Po tej določbi (izjemi) je namreč mogoče podaljšati dovoljenje samo za uvoženi posebni in industrijski sladkor, do konca tržnega leta, za katerega so bila dovoljenja izdana.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33084-47/2010-10 z dne 21. 10. 2010, je odločeno, da se stranki A. d.o.o. (tožeča stranka v tem sporu) vloga za podaljšanje veljavnosti dovoljenja ali vračila varščine zaradi višje sile zavrne (1. točka izreka). Pod 2. točko je odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in pod točko 3 izreka, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2. V obrazložitvi upravni organ prve stopnje navaja, da je tožeča stranka dne 6. 8. 2010 vložila vlogo za uvozno dovoljenje za uvoz 9.984.000,00 kg belega kristalnega sladkorja z oznako KN17019910, v skladu z Uredbo Komisije (ES), št. 891/2009 z dne 25. 9. 2009 o odprtju in opravljanju tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja. Izdano ji je 23. 8. 2010 uvozno dovoljenje AGRIM SI št. A005674 za uvoz 9.984.000,00 kg belega kristalnega sladkorja z oznako KN 17019910 v skladu z Uredbo št. 891/2009 in ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES), št. 376/2008 z dne 23. 4. 2008. Dne 1. 10. 2010 je tožeča stranka na Agencijo vložila vlogo za podaljšanje veljavnosti uvoznega dovoljenja AGRIM, katerega rok se je iztekel 30. 9. 2010, ali za vračilo varščine za razliko količine, ki ni bila izkoriščena. Kot razlog je tožeča stranka navedla klimatološke razmere, ki so v obdobju od 1. do 20. 9. 2010 bistveno odstopale od povprečnih. Predložila je še dopis Hrvaškega ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja št. 525-05-2-0223/10-2 z dne 27. 9. 2010, ki naj bi zahtevek opravičeval. Po podatkih Hrvaškega državnega Hidrometerološkega zavoda v mesecu septembru, naj bi na področju pridelave sladkorne pese padlo 189,5 litrov dežja na m², kar predstavlja največjo zabeleženo količino padavin od leta 1951 do danes. Letno povprečje padavin za mesec september v obdobju od 1951 do 2009 je znašalo 64,9 l/m² in je bilo zaradi tega onemogočeno pravočasno pobiranje sladkorne repe, kar je ogrozilo doseganje načrtovane dinamike proizvodnje sladkorja in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti za izvoz sladkorja.

3. Glede podaljšanja veljavnosti dovoljenja zaradi višje sile se uporabljata člena 39. in 40. Uredbe, št. 376/2008, kjer iz člena 39 izhaja, da lahko imetnik dovoljenja zaprosi za podaljšanje veljavnosti dovoljenja ali za razveljavitev zaradi dogodka, ki ga dobavitelj šteje za višjo silo. Dobavitelj je predložil dokazila okoliščin, ki jo štejejo za višjo silo, v roku 6 mesecev po preteku roka veljavnosti dovoljenja. Na podlagi člena 4 Uredbe, št. 891/2009, ki se uporablja za upravljanje tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja izhaja, da se pri uporabi navedene uredbe uporabljata Uredba št. 1301/2006 in Uredba št. 376/2008, razen če je v tej uredbi določeno drugače. Iz člena 8. Uredbe št. 1301/2006 izhaja, da se za odstopanje od člena 40 Uredbe št. 376/2008 obdobje veljavnosti dovoljenja v nobenem primeru ne podaljša preko zadnjega dne v obdobju uvozne tarifne kvote. Tarifne kvote v sektorju sladkorja se odpirajo letno za obdobje od 1. 10. do 30. 9. naslednje leto. Podaljšanje dovoljenja ni mogoče, ker je bil zadnji dan veljavnosti dovoljenja 30. 9. 2010, kar je tudi konec obdobja uvozne tarifne kvote v sektorju sladkorju. 40. člen Uredbe št. 376/2008 navaja, da če okoliščine resnično predstavljajo višjo silo, lahko pristojni organ odloči, naj se obveznost uvoza razveljavi in varščina sproti. Odločitev o razveljavitvi pa zadeva le količino proizvoda, ki ga ni bilo mogoče uvoziti zaradi višje sile.

4. Klimatološke razmere glede na podatke res bistveno odstopajo od povprečnih, vendar pa Obvestilo Evropske komisije št. C(88) 1696 ter sodbe sodišča ES št. C-210/00 in št. C-124/92, ki spadajo v evropski pravni red, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah, izrecno navajajo, da so takšni primeri običajni poslovni riziko stranke, ki ga mora le-ta sama predvidevati. Za višjo silo štejejo dokazljive naravne nesreče večjih razsežnosti, vojne ipd. V vsakem primeru se še posebej presoja, v kolikšni meri se višja sila prizna. Večina padavin se nanaša na spomladansko setev, pri kateri je treba vključiti še trajanje vegetacijske dobe in čas predelave sladkorja, torej bo sladkor iz te sladkorne pese proizveden šele za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti za izvoz sladkorja v naslednjem tržnem letu.

5. Tožena stranka s pritožbeno odločbo, št. 33084-1/2010/13 z dne 20. 6. 2012, potrjuje odločitev prvostopenjskega organa. Za razliko od organa prve stopnje meni, da je nenadno poslabšanje vremenskih razmer, upoštevaje letni čas in kraj pobiranja sladkorne pese, mogoče šteti za neobičajen in nepredvidljiv dogodek (sodišče EU v zadevi Helenska republika (sodba C-71/78 točka 17). Tožeča stranka pa ni uspela dokazati vzročne zveze med poslabšanimi vremenskimi razmerami in neuvozom preostale količine sladkorja. Neutemeljene so navedbe, da je zato, ker gre za industrijski sladkor in balkanski sladkor, možno njegovo podaljšanje do konca tržnega leta 2009 - 2010, to je 31. 12. 2010. AGRIM je bil izdan na podlagi podatkov, ki jih je tožeča stranka navedla. Člen 2 (b) Uredbe 891/2009/ES med drugim določa, da pomeni „balkanski sladkor“ proizvode iz sladkorja z oznakami KN 1701 in 1702 s poreklom Hrvaške. Po prvi alinei člena 6 (d) Uredbe 891/2009/ES, je možno v polju 20 vloge za izdajo AGRIM za balkanski sladkor navesti tudi navedbe „uporaba Uredbe (ES) št. 891/2009. Tožeča stranka je v vlogi vstavila zaporedno številko 09.4328, ki skladno z Delom II Priloge I iste Uredbe pomeni balkanski sladkor iz Hrvaške, kar ovrže njene trditve, da je hotela uvoziti industrijski sladkor. Tudi sicer iz prvostopnega spisa ni razvidno, da bi tožeča stranka kadarkoli Agencijo obvestila o tem, da ji je bil izdan AGRIM za uvoz napačne vrste sladkorja skladno s členom 8 (3) Uredbe 891/2009/ES, torej njegovo podaljšanje za uvoz balkanskega sladkorja iz nobenega razloga ni možno preko 30. 9. 2010. 6. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Kršitev določb postopka je v tem, da se odločba v tistem delu, ki se nanaša na Obvestilo evropske komisije št. C(88) 1696 in sodbe sodišča ES št. C 210/00 in št. C 124/92, iz katerih naj bi izhajalo, da okoliščine v tem primeru ne predstavljajo višje sile, ne da preizkusiti. Tožena stranka ni pojasnila, zakaj spremenjene klimatološke razmere ni mogoče uvrstiti v okvir naravnih nesreč večjih razsežnosti. Upravni organ se je oprl na starejšo sodno prasko, na judikate iz leta 1992 in 2000, medtem ko iz novejše sodne prakse ES izhaja drugačno stališče. V nadaljevanju navaja primere iz leta 2002 in se sklicuje na sklepni predlog generalnega pravobranilca - Legerja z dne 1. 6. 2006 v zadevi C 120/05. Nepravilno je uporabljen 40. člen Uredbe komisije ES št. 376/08. Kršena so pravila postopka v tem, ko upravni organ zaključuje, da se količina padavin v mesecu septembru nanaša na spomladansko setev. Odločba ni pojasnila, na podlagi katerih dejstev oziroma dokazov je prišla do sklepa, da se količina padavin v mesecu septembru nanaša na spomladansko setev. Gre za bistveno kršitev določb postopka. Poudarja, da se je količina padavin od 1. 9. 2010 do 20. 9. 2010 nanašala na setev in sladkor, ki naj bi bil uvožen na podlagi predmetnega dovoljenja in je bil povezan s spomladansko setvijo in jesensko žetvijo. Prilaga fakturo št. 2213 izdano na podlagi AGRIMA SI št. A0005675, iz katere izhaja, da je bil sladkor proizveden v času od 31. 8. 2010 do 5. 11. 2010 in sicer je iz LOT razvidna serija proizvodnje in datum proizvodnje. Prilaga listino z naslovom Sugar analysis, iz katere je razvidno, da je bil sladkor proizveden leta 2010 v obdobju od 31. 8. 2010 do 5. 11. 2010. Predlaga zaslišanje dveh prič zaposlenih v podjetju B. d.o.o. v Osjeku. Ti dokazi niso predloženi prej, izključno iz razloga, ker se ni vedelo, da bo upravni organ pri svojem odločanju abitrarno zaključil, da padavine v mesecu septemberu nimajo vpliva na uvoz sladkorja.

7. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je nenadno poslabšanje vremenskih razmerij, upoštevaje letni čas in kraj pobiranja sladkorne pese, mogoče šteti za neobičajen in nepredvidljiv dogodek in tudi pravilno upoštevala sodbo sodišča EU v zadevi Helenska republika, št. C-7187 točka 17. Napačna je ugotovitev tožene stranke, da tožeča stranka ni uspela dokazati vzorčne zveze med poslabšanimi vremenskimi razmerami in neuvozom preostale količine sladkorja iz Agrima. Sklicuje se na deževne razmere, ki so takrat vladale na Hrvaškem, zaradi česar je veliko ljudi umrlo. Vse tovarne sladkorja na svetu, ki predelujejo sladkor iz rdeče pese, dejavnost opravljajo tako, da odkupujejo peso na podlagi kooperantskih pogodb največ v razdalji 50 km od tovarne. Splošno znano dejstvo je, da vsa sladkorna pesa na Hrvaškem raste v Slavoniji, tam kjer poteka tudi celotna proizvodnja oziroma predelava sladkorne pese. Kljub trudu, da bi uvozila sladkor, tega ni mogla, ker so vse stare zaloge zmanjkale v tistem času. Tožeča stranka kot strokovnjak s področja sladkorja je tako naredila vse, da bi se izognila škodi in posledično dobila nazaj zahtevano kavcijo v višini 199.680 EUR, kar je zanjo veliko finančno breme.

8. Napačni so zaključki tožene stranke, da bi tožeča stranka od 1. 9. 2010 morala računala z izrednimi okoliščinami in prekomernimi padavinami in tako brez odlašanja poizkušati zagotoviti sladkor pri drugemu izvozniku v Republiki Hrvaški. 1. 9. 2010 še nihče ni vedel, da bo obdobje padavin tako dolgo, da bodo trajale do 20. 9. 2010, in da bodo tako obilne. Posebne razmere so bile razglašene samo za nekaj dni. Razen tega se je 23. 9. 2010 v Sloveniji začela splošna stavka javnega sektorja, zaradi katere je bil uvoz sladkorja na podlagi Agrima znatno otežkočen, tudi v zadnjih dneh meseca septembra. Pravilen je zaključek, da se uporabljajo Uredbe št. 891/2009 (člen 4), 1301/2006 in 376/2008. Napačna pa je uporaba 8. člena Uredbe št. 1301/2006, iz katere izhaja, da se z odstopanjem od člena 40 Uredbe št. 376/2008, obdobje veljavnosti dovoljenja v nobenem primeru ne podaljša preko zadnjega dne obdobja uvozne tarifne kvote; tarifne kvote v sektorju sladkorja se odpirajo letno za obdobje od 1. 10. do 30. septembra naslednje leto.

9. Tožeča stranka je dala vlogo za izdajo uvoznega dovoljenja AGRIM za konzumno beli sladkor, koda kombinirane nomenklature 117019910, kot posebnost je med drugim navedla, da gre za balkanski sladkor. Iz Uredbe št. 891/2009 izhaja, da je bila podana vloga za izdajo uvoznega dovoljenja za „uvoženi industrijski sladkor“, kar je razvidno iz njegove oznake KN 17019910 in za „balkanski sladkor“, ki ima oznako KN 1701 ali 1702. V nadaljevanju navaja prepise v posameznih rubrikah AGRIMA in zaključuje, da je predmet AGRIMA SI št. A005674 uvoženi industrijski sladkor in ne balkanski sladkor. Za uvoženi industrijski sladkor uporaba 8. člena Uredbe št. 1301/2006 ne pride v poštev, ker je treba upoštevati 8. člen Uredbe št. 891/2009, ki v drugem odstavku določa, da veljajo uvozna dovoljenja do konca 3. meseca po mesecu, ko so bila izdana, vendar ne dlje kot do 30. septembra, razen dovoljenj za uvoženi posebni in industrijski sladkor, ki so veljavna do konca tržnega leta. Upravni organ bi moral uvozno dovoljenje AGRIM SI št. A005674 podaljšati do konca tržnega leta, torej do 31. 12. 2010. Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja je nepravilno uporabljeno materialno pravo, ko je odločeno, da v nobenem primeru ne more biti podaljšanja, saj je bil zadnji dan veljavnosti dovoljenja 30. 9. 2010, kar pa je tudi konec obdobja uvozne tarifne kvote v sektorju sladkorja. To velja za balkanski sladkor, ne pa tudi za uvoženi industrijski sladkor, ki je predmet zadevnega AGRIM-a. 10. V primeru, da imetnik uvoznega dovoljenja ni mogel v celoti uporabiti, ne more zaprositi za podaljšanje obdobja veljavnosti dovoljenja preko 30. 9. 2010, je dolžna Agencija obveznost uvoza za količine, ki niso bile uvožene razveljaviti in sprostiti varščino. V zvezi s tem se je sklicevala na 40. člen Uredbe komisije ES št. 376/08, ki navaja, da če okoliščine resnično predstavljajo višjo silo, lahko organ odloči, da se obveznost uvoza razveljavi in varščina sprosti. Agencija bi morala količine proizvoda, ki so bile uvožene in količine proizvoda, ki niso bile uvožene (59,21 %), ugotoviti po uradni dolžnosti in tožeči stranki na podlagi njene zahteve za vračilo varščine z dne 21. 10. 2010 ter vloge z dne 30. 9. 2010 za vračilo varščine, za razliko, ki ni bila izkoriščena, vrniti ustrezno višino varščine. Ob upoštevanju 34. člena ter naslednjih in 40. člena Uredbe št. 376/08, bi ji morala v vsakem primeru vrniti varščino v višini 91.433,47 EUR, ker se ta znesek nanaša na količine, ki so bile uvožene. Varščina v višini 108.246,53 EUR se nanaša na količine, ki niso bile uvožene in so podvržene presoji ali morda niso bile uvožene zaradi višje sile. Morala bi odločiti, da se ji vrne varščina v višini 108.246,53 EUR. Ker pa ni pravilno uporabila tega materialnega predpisa in tožeči stranki ni vrnila varščine, je zagrešila kršitev iz 1. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi tako, da se ji podaljša veljavnost uvoznega dovoljenja AGRIM SI št. A005674 oziroma se ji vrne varščina v višini 91.433,47 EUR in tako, da se ji vrne varščina v višini 108.246,53 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka, ki jih priglaša. 11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov navedenih v odločbi tožene stranke.

12. Tožba ni utemeljena.

13. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev vloge tožeče stranke za podaljšanje veljavnosti uvoznega dovoljenja ali vračila varščine za razliko količine, ki ni bila uvožena zaradi višje sile v obdobju uvozne tarifne kvote. Med strankami postopka je nesporno, da je tožeča stranka pridobila dne 23. 8. 2010 uvozno dovoljenje AGRIM SI št. A005674 za uvoz 9.984.000,00 kg belega kristalnega sladkorja z oznako KN 17019910 v skladu z Uredbo št. 891/2009, v zvezi z Uredbo Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. 4. 2008. Nesporno je tudi, da je tožeča stranka že pred tem uvozila določeno kvoto sladkorja in ni oporekala nobeni uvrstitvi iz kateregakoli polja (rubrike) v AGRIMU. Tožeča stranka je dne 1. 10. 2010 na Agencijo vložila vlogo za podaljšanje veljavnosti zgoraj navedenega uvoznega dovoljenja, katerega rok veljavnosti se je iztekel 30. 9. 2010, ali za vračilo varščine za razliko količine, ki ni bila izkoriščena, kar pa sta oba upravna organa zavrnila.

14. Pravna podlaga za odločanje v spornem primeru je več uredb, tako Sveta (EGS) kot Komisije (ES), ki jih je tožena stranka v razlogih določno navedla, zato jih sodišče v sodbo ponovno ne povzema (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, dalje ZUS-1). Uredba komisije (ES) št. 1301/2006 o določitvi skupnih pravil za opravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se opravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj, ki v 8. členu določa „obdobje veljavnosti uvoznih dovoljenj“, v prvem odstavku napotuje glede izdanih obdobij na uredbe komisije, ki urejajo zadevno uvozno tarifno kvoto. Za uvoz sladkorja se tako kot specialna uredba uporablja Uredba Komisije (ES) št. 891/2009, na katero se tudi sklicuje AGRIM v polju 20-Posebnosti, o odprtju in upravljanju nekaterih tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja. Ta v 3. členu določa, da se tarifne kvote odpirajo letno za obdobje od 1. oktobra do 30. septembra (prvi odstavek). Člen 8 navedene uredbe, ki določa izdajo in veljavnost uvoznih dovoljenj, v drugem odstavku tega člena določa, da veljajo uvozna dovoljenja do konca tretjega meseca po mesecu, ko so bila izdana, vendar ne dlje kot do 30. septembra, razen dovoljenj za uvoženi posebni in industrijski sladkor, ki so veljavna do konca tržnega leta, za katera so bila izdana.

15. Iz izdanega uvoznega dovoljenja AGRIM, št. A005701 z dne 30. 8. 2010 izhaja, da je v rubriki oziroma polju 12, kot zadnji dan roka veljavnosti naveden datum 30. 9. 2010. V polju 15, ki določa opis blaga v skladu s Kombinirano nomenklaturo (v nadaljevanju KN), je navedeno “beli sladkor“. V polju 16, ki določa Oznaka/e KN je navedena številka 17019910. V polju 24, ki določa posebne pogoje je navedena carina „0“ - uredba (ES), št. 891/2009. Iz navedenega vpisa v uvoznem dovoljenju izhaja, da gre za uvoz belega sladkorja po točno označeni KN (tega dejstva uvrstitve tožeča stranka pred temi izdanimi dovoljenji ni prerekala), kar pomeni, da glede na drugi odstavek člena 8 Uredbe Komisije št. 891/2009, ni mogoče podaljšati veljavnosti dovoljenja do konca leta, glede na to, da ne gre za izjemo, ki jo ta člen določa. Po tej določbi (izjemi) je namreč mogoče podaljšati dovoljenje samo za uvoženi posebni in industrijski sladkor, do konca tržnega leta, za katerega so bila izdana. Tožeča stranka se sicer sklicuje na posebnosti, ki so navedene v polju 20 izdanega dovoljenja, kjer je navedeno, da gre za sladkor, ki ni namenjen za prečiščevanje; uporaba uredbe (ES) št. 891/2009; balkanski sladkor št. kvota 09.4328; tržno leto 2009/2010. Takšni opisi v polju 20-Posebnosti, ustrezajo členu 6 Uredbe komisije št. 891/2009. Ta v točki d tega člena določa, da se v tem polju 20 kot informacije navede še, da gre za sladkor za prečiščevanje, ali sladkor, ki ni namenjen za prečiščevanje. V tem primeru je v polju 20 naveden sladkor, ki ni namenjen za prečiščevanje. Navedba v tem členu, da se uporabi tudi še ena od naslednjih navedb, da gre med drugim tudi za balkanski sladkor, pa predstavlja samo njegovo poreklo, ne pa tudi vrste, ki je točno določena z vpisom KN, v zgoraj navedem polju 16. Člen 6 uredbe še določa, da je kot navedbo treba v dovoljenju dodati tudi tržno leto, na katerega se dovoljenje nanaša in kot to je v spornem primeru v polju 20 - Posebnosti, navedeno leto 2009/2010, vendar le kot posebnost, da gre pač za tržno leto, kar pa ni v povezavi s časom veljavnosti dovoljenja. Kot že navedeno, je v točki 12 dovoljenja izrecno navedeno, da dovoljenje velja do 30. 9. 2010. Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da glede na drugi odstavek 8. člena Uredbe Komisije št. 891/2009, uvoznega dovoljenja preko tega datuma, za beli sladkor, ni mogoče podaljšati.

16. Naslednje vprašanje, ki je sporno v tem primeru je, ali je tožeča stranka upravičena do vrnitve dela varščine za razliko količine, ki ni bila izkoriščena. Vračilo varščine ureja Uredba Komisije št. 376/2008 v členu 39, ki določa, da če zaradi dogodka, ki ga dobavitelj šteje za višjo silo, uvoza ali izvoza ni mogoče opraviti v roku veljavnosti dovoljenja ali potrdila, zaprosi imetnik pristojni organ v državi članici, ki je dokument izdala, za podaljšanje roka veljavnosti dovoljenja ali potrdila, ali za razveljavitev dovoljenja ali potrdila. Dobavitelj predloži dokazila o okoliščinah, ki se štejejo za višjo silo, v roku 6 mesecev po preteku roka veljavnosti dovoljenja ali potrdila. Člen 40 nadalje določa postopek pristojnega organa v državi članice, ki je izdala dovoljenje, v primeru takšnega zahtevka za vračilo varščine.

17. Tožeča stranka se je kot primer višje sile sklicevala na dopis Hrvaškega Ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja, št. 525-05-2-0223/10-2 z dne 27. 9. 2010, iz katerega izhaja, da naj bi po podatkih Hrvaškega državnega Hidrometerološkega zavoda v mesecu septembru na področju pridelave sladkorne pese padlo 189,5 litrov dežja na kvadratni meter, kar pomeni povprečno veliko količino padavin, katerih posledice so bile tudi znane poplave od 1. septembra do 20. septembra in to dejstvo naj bi bilo tudi splošno znano. Organ prve stopnje je zahtevek zavrnil z obrazložitvijo in citiranjem nekaterih sodnih odločb, da poplave niso takšen izreden dogodek - višja sila, ki bi se lahko upoštevala pri vračilu varščine. Tožena stranka je v pritožbeni odločbi navedla drugačne razloge za zavrnitev zahtevka za vračilo neizkoriščene varščine, tako da je po njeni presoji mogoče šteti tudi poplave za višjo silo. Kljub temu pa tožeča stranka v spornem primeru tega pogoja ni dokazno utemeljila. Sodišče se v tem delu obrazložitve strinja z razlogi pritožbene odločbe tožene stranke, zato jih v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, v izogib ponavljanju, v sodbo ponovno ne povzema. Pravilna je tudi ugotovitev tožene stranke, da zgolj navedeni dopis z dne 27. 9. 2010, ne predstavlja takšnega dokaznega sredstva, da bi se na podlagi le-tega lahko ugotovila nemožnost tožeče stranke realizirati sporno količino uvoza sladkorja. Tudi nadaljnje sklicevanje tožeče stranke na vložena dokazna sredstva, to je dopis družbe B. d.o.o. Osijek z dne 24. 9. 2010 in pritožbi priložen račun, št. 2213 z dne 28. 9. 2010, v katerem je navedeno, da je bilo v tem obdobju onemogočeno pobiranje sladkorne pese, zaradi česar ne bo mogla izpolniti pogodbenih obveznosti za proizvodnjo zahtevane količine sladkorja, kot tudi sklicevanje na stavko v javnem sektorju, ne zadostuje za drugačno odločitev, kot sta jo že podala oba upravna organa oziroma tožena stranka v delu obrazložitve, ki se nanaša na okoliščino višje sile.

18. Ker je bil po presoji sodišča postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 19. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.