Jedro

Sodišče prve stopnje je dejstvo, da tožnica dela ni opravljala uspešno, upoštevalo pri odločitvi o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, čeprav ga toženka s tem v zvezi ni navedla (niti ni s tem v zvezi predlagala zaslišanja prič). S svojimi s tem povezanimi navedbami je utemeljevala razlog za odpoved (neuspešno opravljeno poskusno delo), kar bi sicer po materialnem pravu lahko bil eden od razlogov (okoliščin) za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, vendar le v okviru (pravočasno) podanih navedb pravdnih strank. Poleg tega bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati še druge okoliščine in interese, kot določa prvi odstavek 118. člena ZDR-1, če bi bile (pravočasno) zatrjevane.

Sodišče prve stopnje je tožbo (delno) neutemeljeno zavrglo, saj predhodno od tožnice ni zahtevalo poprave oziroma dopolnitve (tudi med postopkom tožnice na nespecificiranost zahtevka ni opozorilo niti ni tega storila nasprotna stranka).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe in sklepa se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 9. 2022 nezakonita in da je tožnici delovno razmerje z dnem 22. 9. 2022 nezakonito prenehalo, trajalo je do 18. 5. 2023, ko se pogodba o zaposlitvi sodno razveže. Zahtevek za reintegracijo je zavrnilo. Toženki je naložilo, da tožnico za čas od 22. 9. 2022 do 18. 5. 2023 prijavi v matično evidenco zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ji za ta čas izplača neto zneske vsakomesečnega nadomestila plače od bruto zneska 1.883,07 EUR, kot če bi delala, z zakonskim zamudnimi obrestmi od 19. v naslednjem mesecu do plačila. Tožbo je v delu, v katerem je tožnica zahtevala priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, zavrglo. Toženki je naložilo, da tožnici plača pravdne stroške v višini 1.354,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila. Določilo jo je za zavezanko za plačilo sodne takse.

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe in sklep o delnem zavrženju tožbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je sodišče prve stopnje sledilo predlogu toženke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ki je bil podan pavšalno, brez utemeljitve. Tožnica je predlogu ugovarjala. Toženka ni utemeljila in dokazala vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank. Dokazni predlogi so bili za ugotavljanje dejstva, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila; sodišče prve stopnje izpovedi prič ne bi smelo upoštevati pri ugotavljanju okolščin za sodno razvezo. V zvezi s tem priče niti niso bile zaslišane. Sodna razveza ni bila utemeljena tudi iz razloga, ker sodišče prve stopnje tožnici ni prisodilo ustreznega denarnega povračila. To bi moralo storiti, čeprav tožnica zahtevka iz tega naslova ni postavila. Tožbo je delno zavrglo, ne da bi tožnico pozvalo na popravo oziroma dopolnitev. Svoje odločitve ni obrazložilo, razen z navedbo, da zahtevek ni specificiran. Tožba ne le, da je dopustna, zahtevek je utemeljen, saj mora biti položaj delavca, ki mu delovno razmerje nezakonito preneha, takšen, kot če nezakonitosti ne bi bilo. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe in sklepa spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo toženka prereka tožničine navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe in sklepa preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je po presoji, da je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 14. 9. 2022 iz formalnih razlogov nezakonita, pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo z dnem 18. 5. 2023. Kot pravilno opozarja tožnica v pritožbi, toženka predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi sploh ni obrazložila (niti v zvezi s tem ni predlagala nobenih dokazov; na zadnjem naroku, po izvedbi dokazov, je navedla, da je delovno mesto tožnice zasedeno; v zvezi s temi navedbami se zastavlja vprašanje pravočasnosti; sodišče prve stopnje jih ni upoštevalo oziroma se do njih ni opredelilo).

7. Kot je razvidno iz obrazložitve, je sodišče prve stopnje na podlagi ocene izpovedi prič ugotovilo, da tožnica svojega dela ni opravljala uspešno. Navedeno dejstvo je (edino) upoštevalo pri odločitvi o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.

8. Kot določa prvi odstavek 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), lahko sodišče, če ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Okoliščine in interese mora, kot sicer velja v pravdnem postopku, zatrjevati (in dokazovati) toženka, če je ona tista, ki predlaga sodno razvezo. Kot določa prvi odstavek 7. člena ZPP, morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Drugi odstavek 7. člena ZPP sodišču nalaga ugotavljanje dejstev (in izvajanje dokazov), ki jih stranke niso navajale, le v primeru, če imajo stranke namen razpolaganja z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).

9. Kot utemeljeno opozarja tožnica v pritožbi, je sodišče prve stopnje dejstvo, da tožnica dela ni opravljala uspešno, upoštevalo pri odločitvi o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, čeprav ga toženka s tem v zvezi ni navedla (niti ni s tem v zvezi predlagala zaslišanja prič). S svojimi s tem povezanimi navedbami je utemeljevala razlog za odpoved (neuspešno opravljeno poskusno delo), kar bi sicer po materialnem pravu lahko bil eden od razlogov (okoliščin) za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, vendar le v okviru (pravočasno) podanih navedb pravdnih strank. Poleg tega bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati še druge okoliščine in interese, kot določa prvi odstavek 118. člena ZDR-1, če bi bile (pravočasno) zatrjevane.

10. Sodišče prve stopnje je del tožbe, ki se nanaša na priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, zavrglo, ker tožnica zahtevka ni specificirala, kot je utemeljilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, torej kot nepopolno tožbo. Nepopolna je tožba, ki ne vsebuje sestavin, kot jih določa prvi odstavek 180. člena ZPP, med katerimi je določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Postopanje z nepopolno tožbo (vlogo) je urejeno v 108. členu ZPP. V prvem odstavku 108. člena ZPP določa, da zahteva sodišče od vložnika, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, da jo mora popraviti ali dopolniti. Šele če vložnik vloge ne popravi ali dopolni, tako da je primerna za obravnavanje, jo sodišče zavrže, kot določa peti odstavek 108. člena ZPP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbo (delno) neutemeljeno zavrglo, saj predhodno od tožnice ni zahtevalo poprave oziroma dopolnitve (tudi med postopkom tožnice na nespecificiranost zahtevka ni opozorilo niti ni tega storila nasprotna stranka), na kar utemeljeno opozarja v pritožbi.

11. Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi tožnice ugodilo, na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP in 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani del sodbe in sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma nov postopek, v katerem naj v okviru podanih navedb ponovno presodi utemeljenost podanega predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi; v zvezi s tožbo v delu, v katerem se nanaša na priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, pa naj postopa, kot mu nalaga prvi odstavek 108. člena ZPP.

12. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj odpravi ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je ne more odpraviti na pritožbeni obravnavi. Namen instančnega odločanja ni prenos ugotavljanja dejstev, ki so bistvena za odločitev, in odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje glede na dosedanji potek postopka ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku; v vsakem primeru bi sodišče prve stopnje moralo izvesti nov postopek že zaradi nepravilno zavrženega dela tožbe. Za stranki, ki imata prebivališče oziroma sedež izven sodnega okrožja Ljubljana, bo oprava naroka pred Delovnim sodiščem v Celju bolj ekonomična.

13. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.