Jedro

Niti umik tožbe niti izpodbijani sklep tožnici ne preprečujeta ponovne vložitve tožbe pred pristojnim sodiščem.

Tožnica zmotno razume izpodbijani sklep o zavrnitvi njenega ugovora stvarne pristojnosti kot vsebinski sklep o zavrnitvi primarnega in podrednega tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek glede zahtevka za plačilo 30.976,00 EUR (točka I. izreka). V točki II. izreka je zavrnilo ugovor stvarne pristojnosti za odločitev o prenehanju služnostne pravice in podredno zaradi vznemirjanja lastninske pravice.

2. Zoper sklep vlaga tožnica laično pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ne navaja. Smiselno predlaga, naj se postopek glede zahtevka za plačilo 30.976,00 EUR ne ustavi, ampak naj se prenese na pristojno Okrožno sodišče v Kranju, glede točke II. izpodbijanega sklepa pa, da naj se razpiše narok za glavno obravnavo, ker sta bili dve poravnalni obravnavi že neuspešni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so skladne s podatki spisa, izhaja, da je tožnica po vložitvi tožbe, s katero je s primarnim tožbenim zahtevkom zahtevala prenehanje stvarne služnosti, podredno pa prepoved vznemirjanja lastninske pravice, z laično vlogo z dne 9. 3. 2018, spremenila vrednost spornega predmeta za oba tožbena zahtevka in predlagala, naj se tožba: „prenese“ na Okrožno sodišče v Kranju. Zaradi nerazumljivosti vloge jo je sodišče pozvalo k popravi oziroma dopolnitvi vloge. Tožnica je nato vložila dopolnitev tožbe z dne 6. 6. 2018 in postavila dodaten tožbeni zahtevek – za plačilo zneska 30.976,00 EUR. Ker tudi ta vloga ni bila razumljiva, jo je sodišče dodatno pozvalo k popravi in jasnim navedbam. Sledila je vloga, v kateri je tožnica navedla: „Dopolnitev tožbe z zahtevkom plačila v znesku 30.976,00 EUR se umika, samo ta dopolnitev, drugih pravica se ne umika, ki je v teku in se tožba nadaljuje. Umakne se samo tožbeni zahtevek v znesku, ki se uveljavlja kot izpad dohodka za leto 2014, 2015, 2016 in 2017 ter dopolni se še za leto 2018 in bo nova tožba poslana na okrožno sodišče“. Ob takih podatkih spisa je pravilna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica tožbo umaknila v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 30.976,00 EUR. Ker v tem delu tožba še ni bila vročena toženi stranki, je na podlagi tretjega in prvega odstavka 188. člena ZPP sodišče pravilno izdalo izpodbijani sklep o ustavitvi postopka. Če tožeča stranka umakne tožbo, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, privolitev tožene stranke v umik ni potrebna. Sodišče postopek ustavi. Ta sklep je deklaratorne narave. Umik tožbe namreč učinkuje neposredno in ga tožnik po tem, ko se sodišče seznani z izjavo o umiku tožbe, ne more več preprečiti. Niti umik tožbe v tej zadevi niti izpodbijani sklep pa tožnici ne preprečuje ponovne vložitve tožbe pred pristojnim sodiščem, kar je sicer že napovedala tožnica sama v vlogi, s katero je tožbo za plačilo 30.000,00 EUR umaknila1. 5. Tožnica zmotno razume izpodbijani sklep o zavrnitvi njenega ugovora stvarne pristojnosti kot vsebinski sklep o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka za prenehanje služnostne pravice in podrednega zahtevka zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice. Sodišče v tej fazi postopka namreč tožbenega zahtevka še ni vsebinsko presojalo (odločalo o njegovi utemeljenosti ali neutemeljenosti). Glede na predlog tožnice, naj o zadevi odloča drugo sodišče, je namreč zgolj odločilo, da bo najprej z ločenim sklepom odločilo o tem ugovoru o stvarni pristojnosti. Njegova odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga, pojasnjena v razlogih pod točko 3 izpodbijanega sklepa, je pravilna. Pritožbeno sodišče k vsebinsko pravilnim razlogom dodaja le še pojasnilo, da bo zaradi sprejete odločitve sodišče samo nadaljevalo s postopkom za vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka, za kar pa se pravzaprav zavzema tudi pritožnica.

6. Izpodbijani sklep je torej pravilen v dejanskem in pravnem pogledu. Ker tudi ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ga je potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Primerjaj vlogo na red. št. 30.