Jedro

Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Za zemljiškoknjižni postopek niti ZNP niti ZZK-1 ne določa, da je revizija dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja pri vl. št. 1444/3 k.o. ... vpisalo njegovo lastninsko pravico do 1/2, kasneje pa na zahtevo predlagateljevega dediča izdalo sklep o odmeri sodne takse za izvedeno vknjižbo, ki jo je v znesku 19.000 SIT naložilo v plačilo dediču. Pritožbeno sodišče je dedičevo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep.

Predlagateljev dedič z revizijo izpodbija drugostopenjski sklep in zatrjuje, da je napačen in arbitraren, ker zapuščinski postopek še ni končan in se ne ve, ali bo dedič sploh kaj dedoval. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Zemljiškoknjižni postopek je posebne vrste nepravdni postopek. Zaradi njegovih posebnih značilnosti so v Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1; Ur. l. LR št. 58/2003) urejena posebna pravila zemljiškoknjižnega postopka, sicer pa zanj veljajo splošna pravila nepravdnega postopka. Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in nadalj.) v 37. členu za s tem zakonom neurejena vprašanja določa smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS št. 73/2007 - UPB3). Zadnji navedeni zakon, ki je začel veljati 14.7.1999, je uvedel omejitev postulacijske sposobnosti strank v postopku z izrednim pravnim sredstvom. V četrtem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v takem postopku opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Glede na prehodno določbo prvega odstavka 499. člena ZPP navedena omejitev ne velja le, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo novega zakona.

V tej zadevi je bil zemljiškoknjižni predlog vložen 6.5.2005. Revizijo je vložil predlagateljev dedič sam, brez odvetnika. To bi lahko glede na izjemo iz četrtega odstavka 86. člena ZPP storil le, če bi imel opravljen pravniški državni izpit, vendar tega v reviziji ne zatrjuje. Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit (pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 26. junija 2002).

Revizijsko sodišče še dodaja, da tudi sicer po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Za zemljiškoknjižni postopek niti ZNP niti ZZK-1 ne določa, da je revizija dovoljena.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP odločilo kot v izreku tega sklepa.