Jedro

Zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnost odločbe, ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Za svojo trditev, da je izpolnil obveznost še pred uvedbo izvršbe, pa revident ni ponudil nobenega dokaza.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 10. 2004. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentovo pritožbo zoper sklep Prometnega inšpektorata Republike Slovenije z dne 6. 5. 2004. Z navedenim sklepom je prvostopni upravni organ ugotovil, da je odločba inšpektorja za ceste Prometnega inšpektorata RS z dne 9. 7. 2003 dne 23. 7. 2003 postala izvršljiva in dovolil njeno izvršitev. Z njo je bilo revidentu kot zavezancu naloženo, da v petih dneh od vročitve odločbe na notranji strani cestne krivine na R... obreže živo mejo v dolžini 25,5 m, na višino 0,75 m ter da jo mora vzdrževati v predpisanih gabaritih. Revident je bil opozorjen, da v naknadnem roku 5 dni po prejemu tega sklepa izpolni naloženo obveznost. Če ne bo opravil naložene obveznosti, bo to dejanje na njegove stroške opravila druga oseba. O stroških postopka bo izdan poseben sklep. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvedbe izvršbe.

2. Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Sklicuje se na določbe ZUP, ki urejajo izvršbo. Zavrača ugovore, ki se nanašajo na odločbo, ki se izvršuje.

3. Zoper izpodbijano sodbo je revident vložil revizijo (prej pritožbo) zaradi kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodbe ne more preizkusiti, izrek sodbe je nejasen. Ni razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče se ni izjasnilo glede tožbenih ugovorov in dejstev. Odločba o dovolitvi izvršbe je nična, saj ne gre za upravno stvar (1. točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Ni postala dokončna niti izvršljiva. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank. Sodba je bila izdana brez glavne obravnave. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred ureditvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije. Prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V teh mejah je bil opravljen tudi sodni preizkus izpodbijane sodbe.

8. Revident je v tožbi uveljavljal dva ugovora. Trdil je, da je odločba, ki se izvršuje, nezakonita, po drugi strani je zatrjeval, da je že izpolnil obveznost, naloženo v sklepu o dovolitvi izvršbe. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnost odločbe, ki se izvršuje (prvi odstavek 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Za svojo trditev, da je izpolnil obveznost še pred uvedbo izvršbe, pa revident ni ponudil nobenega dokaza.

9. Tudi revizijski ugovori, ki se nanašajo na sodbo, niso utemeljeni. Izrek izpodbijane sodbe je jasen in sodišče je obrazložilo, zakaj je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo na seji in ne na glavni obravnavi. Toda revident v tožbi glavne obravnave ni predlagal in tudi ni predlagal izvedbe kakršnegakoli dokaza s konkretno opredelitvijo, zakaj naj bi bil dokaz pomemben. Zato po presoji revizijskega sodišča niso podane uveljavljane bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1).

10. Revizijski ugovor o neizvršljivosti odločbe, ki se izvršuje, je pavšalen in v nasprotju s podatki spisa. Ker gre za sklep, izdan v skladu z določbami ZUP in za odločanje o upravni stvari, je neutemeljen tudi ugovor o njegovi ničnosti.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

12. O revidentovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, je na prvi stopnji pristojno odločati sodišče prve stopnje.