Jedro

Motilno je vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec motil tožnika v posesti nepremičnine – balkona, ki predstavlja del stanovanja v 1. nadstropju večstanovanjske stavbe v Ljubljani, s tem, da je dne 25.11.2007 postavil siporeks pregradno steno na delu balkona, ki je bil do tedaj v izključni posesti tožnikov, nekaj dni zatem pa odstranil še leseno steno, ki je pred tem predstavljala posestno mejo med obema deloma balkona. S tem je toženec onemogočil in izključil tožnika od uporabe in posesti dela njunega balkona, zato je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje, kot izhaja iz 2. točke izreka sklepa. Sodišče je tožencu prepovedalo v bodoče s takimi ali podobnimi ravnanji posegati v neposredno posest nepremičnine tožnikov, naložilo pa mu je tudi povrnitev stroškov postopka v višini 817,69 EUR.

Zoper sklep se pritožuje toženec iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da z izdelavo stene ni bil podan eden od temeljnih elementov motenja, to je protipravnost ravnanja. S tožnikoma se je izrecno dogovoril, da zamenja obstoječo leseno in iztrošeno provizorično pregradno steno in iz siporeksa zgradi pregradno steno, visoko 4,5 m, ki sega prav do balkona 2. nadstropja in sicer v skladu z etažnim načrtom za zgradbo. Tako je zid tudi postavil, saj ne more več prenašati slabih vonjav iz tožnikovega stanovanja, ki jih povzročajo prašiček, pes in pa kuhinja. Dogovor o postavitvi siporeksnega zidu lahko potrdijo V. Č., T. B. in A.T.. Priče predlaga šele v pritožbi, saj je bil predhodno zaveden, da ne bodo problematizirali spornega zidu. Dogovarjali so se namreč za menjavo stanovanja. Ravno zaradi dogovora z očetom tožnice se tudi ni udeležil obravnave dne 20.2.2009, saj je menil, da bodo umaknili tožbo. Ne drži, da bi se ta dogodek zgodil ob zamenjavi vodovodne cevi, saj je cev zamenjal pol leta pred sedaj sporno gradnjo zidu.

Pritožba ni utemeljena.

Sodno varstvo posesti ureja 33. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer pa ne upošteva pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti (35. člen SPZ). Po določilu 3. odstavka 33. člena SPZ pa posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. To določilo pomeni, da se protipravnost posega v posest lahko izključi zgolj z zakonom, česar pa pritožnik ne zatrjuje. Njegove navedbe o tem, da je poseg v posest tožnikov, ki ga smiselno priznava, izvedel po dogovoru z njimi, so tako nerelevantne, predvsem pa so ostale nedokazane. Toženec je namreč dogovor zgolj pavšalno zatrjeval v odgovoru na tožbo, ni pa zanj predložil nobenega dokaza. V pritožbi navedeni dokazni predlogi z zaslišanjem prič so prepozni glede na določilo 1. odstavka 337. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožnikove navedbe o tem, da je ocenjeval, da bo s tožnikoma sklenil dogovor o menjavi stanovanjskih prostorov, zaradi česar naj gradnja zidu ne bi bila več problematična, namreč ob vloženi tožbi ne morejo predstavljati upravičenega razloga, da toženec predlaganih prič, za katere je vedel že pred prvim narokom za glavno obravnavo, v podkrepitev svojih trditev ne bi pravočasno predlagal. Toženec v pritožbi tudi prvič navaja, da se gradnja zidu, ki je sicer ne zanika, ni opravila ob zamenjavi vodovodne cevi ter gre tudi v tem delu za nedovoljeno pritožbeno novoto, saj pred tem trditve tožnikov o časovnem sovpadanju zamenjave cevi in gradnji zidu niso bile prerekane.

Uveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede na navedeno ni podan. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (2. odstavek 350. v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP.