2. 10. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Upravnega sodišča, na seji 2. oktobra 2014

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti sedme alineje prvega odstavka 19. člena Zakona o Nordijskem centru Planica (Uradni list RS, št. 86/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je s sklepom št. I U 52/2013 z dne 25. 4. 2013 prekinilo postopek odločanja o tožbi v upravnem sporu zaradi gradbenega dovoljenja in na podlagi 156. člena Ustave vložilo zahtevo, naj Ustavno sodišče oceni ustavnost sedme alineje prvega odstavka 19. člena Zakona o Nordijskem centru Planica (v nadaljevanju ZNCP). Po mnenju predlagatelja je zakonska ureditev v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navaja, da izpodbijana ureditev v ZNCP omogoča gradnjo na zemljiščih še preden so ta zemljišča razlaščena. Izpodbijana določba naj bi na protiustaven način posegala v lastninsko pravico, ker naj bi ta ureditev dejansko pomenila razlastitev še pred odločitvijo v postopku razlastitve.

2.Na navedbe v zahtevi je odgovoril Državni zbor, Vlada pa je poslala svoja pojasnila. Pri oblikovanju te pravne ureditve naj bi zakonodajalec upošteval javni interes za izgradnjo javne športne infrastrukture na območju Nordijskega centra Planica. Postopek odločanja o gradbenem dovoljenju naj bi potekal vzporedno s postopkom razlastitve, kar naj bi pomenilo precejšnjo časovno pridobitev, ki naj bi bila nujna zaradi črpanja evropskih sredstev.

3.Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) je Ustavnemu sodišču poslalo sodbo Upravnega sodišča I U 502/2013 z dne 2. 7. 2013, iz katere izhaja, da je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo o razlastitvi zemljišč, ki so bila v solasti tožnika v tem upravnem sporu. Sporna zemljišča naj bi bila pravnomočno razlaščena, zato naj z gradbenim dovoljenjem ne bi bilo poseženo v njegov pravni položaj. MIZŠ meni, da Upravnemu sodišču pri odločanju ne bo treba uporabiti izpodbijane zakonske določbe, zato naj ne bi bile izpolnjene procesne predpostavke za ustavno presojo.

B.

4.Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora na podlagi 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti. Da zahteva sodišča zadosti tej procesni predpostavki, se mora torej nanašati na tiste določbe zakona, na katere mora sodišče opreti svojo odločitev o stvari, ne zadošča kakršna koli zvezanost med domnevno protiustavnim zakonom in konkretnim sodnim postopkom.

5.Ustavno sodišče zahtevo sodišča zavrže, če ugotovi, da sodišču izpodbijane določbe v sodnem postopku ni treba uporabiti ali je sploh ne bi moglo uporabiti (glej na primer odločbi št. U-I-85/09 z dne 21. 9. 2010, Uradni list RS, št. 79/10, in št. U-I-290/12 z dne 25. 4. 2013, Uradni list RS, št. 40/13). Izpodbijana zakonska določba mora torej biti za odločitev sodišča upoštevna, nanjo mora sodišče opreti svojo (materialno ali procesno) odločitev (prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-205/13 z dne 18. 9. 2013).

6.V obravnavanem postopku je predlagatelj prekinil postopek odločanja v upravnem sporu o zakonitosti odločbe, s katero je bilo investitorju Zavodu za šport Republike Slovenije Planica izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo Nordijskega centra – 1C. faza tudi na zemljiščih parc. št. 1326/1, 1327/8 in 1327/10, vse k. o. Rateče, ki so bila v času izdaje gradbenega dovoljenja v solasti tožnika v tem upravnem sporu. Predlagatelj izpodbija sedmo alinejo prvega odstavka 19. člena ZNCP, ki določa, da se za dokazilo o pravici gradnje šteje potrdilo pristojnega organa, da je vložena zahteva za razlastitev ali zahteva za ustanovitev služnosti. Med postopkom za oceno ustavnosti izpodbijane določbe so bila sporna zemljišča na podlagi sodbe Upravnega sodišča št. I U 502/2013 pravnomočno razlaščena. Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper to sodbo ni sprejelo v obravnavo (sklep št. Up-1011/13 z dne 18. 3. 2014). Ker tožnik v upravnem sporu ni več solastnik spornih zemljišč, za katera je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ki ga je Upravno sodišče prekinilo, za odločanje Upravnega sodišča izpodbijana določba ni več upoštevna.

7.Ker predlagatelj ni izkazal izpolnjenosti predpostavk, ki izhajajo iz 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena ZUstS, je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in petega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnici in sodnika dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sodnik dr. Mitja Deisinger je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Podpredsednica