Jedro

Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje navedenih ugovorov ni obravnavalo, saj je nanje odgovorilo ne glede na zavzeto (napačno) stališče, da je dolžnik podal (le) procesni ugovor zaradi pobota (ki v predhodnem stečajnem postopku res ne more povzročiti prenehanja terjatve upnika do dolžnika). Pobotna izjava, s katero je uveljavljan izvenpravdni pobot, je namreč lahko podana tudi tekom predhodnega stečajnega postopka, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je dolžnik pobotno izjavo podal v vlogi z dne 7. 5. 2015.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1/ začelo stečajni postopek nad dolžnikom M., d. o. o. Ljubljana, 2/ za upravitelja imenovala A. A., 3/ ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti v postopku preko pravnoorganizacijske oblike: mag. A. A. s.p. in 4/ odločilo, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka.

2. Družbenica stečajnega dolžnika, B. B., Ljubljana, v pritožbi zoper sklep (ki jo vlaga na podlagi 242. člena ZFPPIPP) uveljavlja pritožbene razloge nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za začetek stečajnega postopka zavrne, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je v doslej izdanih odločbah v tem postopku sodišču prve stopnje naložilo, naj odgovori na vprašanje, ali obstaja terjatev upnika do dolžnika, na podlagi katere ta utemeljuje svoj predlog za začetek stečajnega postopka, in ali obstaja terjatev dolžnika do upnika, ki jo ta uveljavlja v pobot. 5. Pritožnica opozarja, da je dolžnik (večkrat) uveljavljal pobotni ugovor in s tem ugovor ugasle pravice, uveljavljal pa je tudi ugovor neizpolnjene pogodbe, ničnost pogodbenega razmerja in nedopustnost uveljavljanja terjatev iz pogodbenega razmerja.

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje navedenih ugovorov ni obravnavalo, saj je nanje odgovorilo ne glede na zavzeto (napačno) stališče, da je dolžnik podal (le) procesni ugovor zaradi pobota (ki v predhodnem stečajnem postopku res ne more povzročiti prenehanja terjatve upnika do dolžnika). Pobotna izjava, s katero je uveljavljan izvenpravdni pobot, je namreč lahko podana tudi tekom predhodnega stečajnega postopka, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je dolžnik pobotno izjavo podal v vlogi z dne 7.5.2015. Sama fikcija umika tožbe, s katero je dolžnik uveljavljal (v tem postopku v pobot uveljavljano) terjatev, na pobotno izjavo, dano v pripravljalni vlogi, ne vpliva.

7. Sodišče prve stopnje je preverjalo navedbe dolžnika o nedopustnosti Dogovora o plačilu dolga (v nadaljevanju: Dogovor) zaradi kršitve pravil konkurenčnega prava. Na podlagi Dogovora je dolžnik pričakoval, da se bodo obračunali dodatni popusti oziroma se delil dobiček (5. člen), ustvarjen v zvezi za zakupom medijskega prostora, ki ga je dolžnik izvajal preko upnika. Na podlagi zaslišanja obeh zakonitih zastopnikov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta z Dogovorom stranki uredili razmerja za nazaj (od 2006 do 2010), poslovno sodelovanje od leta 2010 dalje pa sta uredili s Pogodbo o medsebojnem sodelovanju (v nadaljevanju: Pogodba). Pritrditi je treba ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tudi če bi se izkazale za resnične navedbe dolžnika: da je upnik v celoti nadzoroval dolžnika ter vztrajal pri sodelovanju z dolžnikom kljub temu, da se je tudi novi dolg povečeval, da je to upniku zaradi prevzemanja strank in doseganja velikih popustov pri medijih, glede na velik obseg poslovanja, prinašalo velike dobičke; to ne more vplivati na obstoj terjatve upnika do dolžnika, saj ne gre za ugovore v zvezi s po Pogodbi nastalim dolgom. Kot je izpovedala direktorica dolžnika (p. d. 89, str. 3), je dolžnik v letu 2014 sam prekinil sodelovanje z upnikom (pred potekom ekskluzivne petletne Pogodbe), to pa tudi po oceni višjega sodišča kaže na to, da je dolžnik možnost prekinitve sodelovanja ves čas imel. Ob upoštevanju izjave zakonite zastopnice dolžnika, da se je zavedala, da dolžnik ne bi nikoli uspel doseči nižjih cen s posameznimi mediji, kot jih je dosegel upnik (p. d. 89, št. 2), je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da je dolžnik, (tudi) zaradi lastnih interesov vztrajal pri poslovnem odnosu z upnikom.

8. Pri tem pa je potrebno ugotoviti še, da dolžnik niti ne zatrjuje, da je v času trajanja pogodbe (in tudi po prenehanju medsebojnega poslovanja - vse do vložitve ugovora proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka) na kakršenkoli način izrazil svoje nasprotovanje Dogovoru, Pogodbi oziroma upnikovemu ravnanju, ki mu ga zdaj očita (kršitve konkurence, prevzemanje klientov, neobračunavanje popustov, zloraba prevladujočega položaja na trgu ...) Prav tako ne trdi, da je sprožil v zvezi z zatrjevanim izkrivljanjem konkurence ustrezen postopek pri Javni agenciji RS za varstvo konkurence, katere ugotovitve bi lahko bile pravna podlaga, na kateri bi lahko dolžnik kot oškodovanec proti kršitelju (upniku) vložil odškodninsko tožbo.

9. Dolžnik pri tem, ko zatrjuje ničnost medsebojnih poslov, ne upošteva, da so posledica ničnosti kondikcijski zahtevki, na podlagi katerih bi (tudi) za dolžnika nastala obveznost vrniti upniku, kar je prejel od njega.

10. Sodišče prve stopnje je s stopnjo prepričanja ugotovilo obstoj terjatve predlagatelja, ki predstavlja dejansko predpostavko domneve insolventnosti, na katero se je skliceval upnik. Poleg tega je dolžnik s tem, ko je uveljavljal materialno pravno pobotanje, upnikovo terjatev priznal - izvenpravdno pobotanje namreč pomeni konkludentno priznanje obstoja upnikove terjatve. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati svoje pobotne terjatve in tako ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izpolnjena zakonska domneva iz prve alineje drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP: dolžnik več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti (v znesku 1.941.513,69 EUR z zapadlostjo 31.8.2014), ki presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu (268.988,00 EUR).

11. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo ob uporabi določil ZFPPIPP in po izvedenem kontradiktornem postopku. Dolžnik je imel možnost (in čas), da bi pravočasno (še pred vložitvijo upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka) uveljavil (oziroma vsaj začel uveljavljati) svojo zatrjevano terjatev do upnika, pa tega ni storil. Zato je neutemeljeno dolžnikovo opozarjanje na kršenje njegovih ustavnih pravic zaradi neupravičene uvedbe (verjetno je mišljeno: začetka) stečajnega postopka.

12. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.