Jedro

Po določilu 4.odst. 70.čl. ZKP traja funkcija zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, le do pravnomočnosti sodbe, le v primeru, če bila obsojencu izrečena kazen zapora 20 let, tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.

Izrek

Zahteva odvetnika P.P. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Odvetnik P.P. je bil z odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14.4.1997 po uradni dolžnosti postavljen za zagovornika obs. B.Č., ki je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 19.9.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 8.7.1998 spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 325. člena KZ in obsojen na kazen 1 leta in 2 mesecev zapora.

Odvetnik P.P., ki je po uradni dolžnosti zagovarjal obs. B.Č., je dne 15.9.1998 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeno pravnomočno sodbo, v kateri se sklicuje na pooblastilo, torej na odredbo, s katero je bil po uradni dolžnosti postavljen za zagovornika obs. B.Č.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo kot nedovoljeno.

Z odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14.4.1997 je bil obs. B.Č. po uradni dolžnosti postavljen za zagovornika odvetnik P.P. Po določilu 4. odstavka 70. člena ZKP traja funkcija zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, le do pravnomočnosti sodbe, le v primeru, če je bila obsojencu izrečena kazen zapora 20 let, tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. Odvetniku P.P., ki je bil za zagovornika obs. B.Č. postavljen po uradni dolžnosti, je torej ta funkcija prenehala dne 8.7.1998, ko je postala sodba, s katero je bil obs. B.Č. obsojen, pravnomočna. Odvetnik P.P., ki se v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje na pooblastilo, torej na odredbo, s katero je bil postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, od pravnomočnosti sodbe dalje ni bil več zagovornik obs. B.Č.

Po določilu 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obsojenec in zagovornik, po obsojenčevi smrti pa jo smejo v korist obsojenca vložiti osebe, navedene v 2. odstavku 367. člena ZKP.

Odvetnik P.P. zato, ker na podlagi odredbe z dne 14.4.1994, od 8.7.1998 dalje, ko je sodba postala pravnomočna, ni več zagovornik obs. B.Č., ni imel pravice vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Zato bi moral že predsednik senata sodišča prve stopnje na podlagi 2. odstavka 422. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavreči kot nedovoljeno. Ker tega ni storil, je to na podlagi določila 2. odstavka 423. člena ZKP storilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.